ZPP člen 108, 108/1, 130, 130/1, 180, 180/1, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. Pravilnik o upravljanju večstanovanjskih stavb (2009) člen 14, 14/7.
gospodarski spor majhne vrednosti - upravljanje skupnih delov stavbe - energetska sanacija - stroški financiranja - nepopolna tožba - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nerazumljiv izrek - obrazložitev odločbe v nasprotju z izrekom - kršitev pravice do izjave
Prvostopenjsko stališče, da bi morala toženka (ne pa tožnica) zneskovno opredeliti, kolikšen del vtoževanih zneskov odpade na stroške za najem kredita in kolikšen na samo sanacijo zgradb, je pravno zmotno.
Po določilu prvega odstavka 180. člena ZPP mora tožba obsegati določen zahtevek. Kadar iz trditvene podlage ni razvidno kaj predstavlja znesek, plačilo katerega tožeča stranka zahteva, takrat zahtevek ni določen. V takem primeru mora sodišče prve stopnje v skladno z določilom prvega odstavka 108. člena ZPP tožečo stranko pozvati, da tožbo ustrezno popravi oziroma dopolni. Če tega v danem roku ne stori, sodišče tožbo kot vlogo nesposobno za obravnavanje, zavrže.
Po določilu 7. alineje 14. člena Pravilnika o upravljanju večstanovanjskih stavb etažni lastniki s 100% večino odločajo o najemu in odplačevanju posojila v breme rezervnega sklada. Že iz tega določila sledi pravilnost pritožbenega stališča, da nikogar ni mogoče siliti, da najame kredit. Tistega, ki soglasja za najem kredita ne da, po prepričanju pritožbenega sodišča pač ne zavezuje. To pa pomeni, da mora znesek izglasovane investicije v celotnem znesku, ki nanj odpade, plačati takoj.
Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje v celoti ugodilo tožbenemu zahtevku, v obrazložitvi pa pojasnilo, da je del tožbenega zahtevka neutemeljen. S tem je zagrešilo absolutno bistveno kršitev določil pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj izpodbijane sodbe ni mogoče preizkusiti. Prvič je nerazumljiv izrek (ker ni jasno, kolikšen del tožbenega zahtevka je utemeljen, kolikšen pa neutemeljen, drugič pa je obrazložitev (da je del tožbenega zahtevka neutemeljen) v nasprotju z odločitvijo (da mora toženka plačati tudi neutemeljeni del tožbenega zahtevka).
ZDR člen 89, 89/1, 89/1-1, 114, 114/1, 118, 118/1.. ZPIZ-2 člen 27, 28.. ZPP člen 115, 115/1.. ZOdv člen 19, 20, 20/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - posebno pravno varstvo pred odpovedjo - starejši delavec - starostna pokojnina - sodna razveza - znižanje starostne meje
Tožniku do izpolnitve pogojev za starostno upokojitev manjka do pet let pokojninske dobe, če se upošteva znižanje starostne meje za šest mesecev zaradi skrbi za otroka. Toženka v pritožbi neutemeljeno vztraja pri svojih navedbah, da te okoliščine sodišče prve stopnje ne bi smelo upoštevati, češ da gre za subjektivno okoliščino na strani delavca.
Vrhovno sodišče RS je v več zadevah zavzelo stališče, da se pri ugotavljanju, ali delavcu do izpolnitve pogojev za starostno upokojitev manjka do pet let pokojninske dobe, upošteva znižanje starostne meje po 28. členu ZPIZ-2.
ZDR-1 člen 93, 94, 94/2, 95, 154, 154/1.. Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije (2018) člen 36.. Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja (2006) člen 2, 2/1.
odpovedni rok - datum prenehanja pogodbe o zaposlitvi - nadurno delo - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delavca
Tek odpovednega roka ni odvisen od datuma, ki ga v odpovedi navede delavec, temveč (zgolj) od datuma vročitve odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Ker je torej tožnica odpoved podala in toženi stranki vročila dne 14. 8. 2019, je 15-dnevni pogodbeno določeni odpovedi rok začel teči z naslednjim dnem in se je iztekel 29. 8. 2019, ne 31. 8. 2019.
Po uveljavljeni sodni praksi je delavec upravičen do plačila vseh dejansko opravljenih ur dela preko polnega delovnega časa. Pri tem ni bistveno, ali je delodajalec delavcu nadurno delo odredil pisno ali ne, ampak le, ali je od delavca zahteval, da delo opravijo in je bilo delo tudi opravljeno.
ugotovitvena tožba - pravni interes za ugotovitveno tožbo - ničnost pogodbe o prenosu poslovnega deleža - nedopustna podlaga - razpolagalna nesposobnost - neučinkovanje pravnega dejanja - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - opredelitev do relevantnih navedb stranke
Toženca utemeljeno opozarjata na to, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do njunih navedb v zvezi z neobstojem pravnega interesa kot procesne in vsebinske predpostavke za postavitev ugotovitvenega zahtevka. Šele na podlagi presoje, ali je podan tožnikov pravni interes, bi se lahko sodišče prve stopnje spustilo v vsebinsko obravnavo zahtevka.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSL00042339
KZ-1 člen 86, 86/4. ZIKS-1 člen 12.
kazen zapora - način izvršitve kazni zapora - alternativna izvršitev kazni zapora - zapor ob koncu tedna - vikend zapor
V določbi četrtega odstavka 86. člena KZ-1 je določeno, da se za obsojenca, ki izpolnjuje pogoje določene v zakonu, ki ureja izvrševanje kazenskih sankcij, zaporna kazen lahko izvrši tudi tako, da obsojenec med prestajanjem kazni zapora še naprej dela ali se izobražuje in prebiva doma, razen v prostih dneh, praviloma ob koncu tedna, ko mora biti v zavodu. Iz določbe 12. člena ZIKS-1, na katero napotuje četrti odstavek 86. člena KZ-1, pa izhaja, da je eden od pogojev za določitev tovrstne izvršitve kazni zapora tudi to, da je obtoženec v času odločanja o načinu izvršitve kazni zapora (med drugim) zaposlen, samozaposlen ali samostojno opravlja kmetijsko dejavnost v Republiki Sloveniji. Glede na vsebino navedenih zakonskih določb in ugotovitev prvostopenjskega sodišča, da obtoženec ni zaposlen in je prejemnik socialne pomoči, je jasno, da že to dejstvo ni omogočalo odločanja o izvršitvi zaporne kazni v obliki "vikend zapora".
odškodninska odgovornost - odškodninska odgovornost zaradi nepoštenega pogajanja - mediacijski postopek - kršitev dostojanstva - razžalitev - poseg v čast in dobro ime - zloraba postopka - denarna odškodnina - pravična denarna odškodnina
Izrečene besede, upoštevajoč kontekst celotnega dogodka, ko je bila partnerska zveza v razpadu in toženec v nasprotju s tožnico še ni želel zapustiti lokala, ob tem, da niso bile izrečene tako, da bi tožnico ponižale pred drugimi, temveč le med njima, in niso odstopale od siceršnjega toženčevega pogovornega jezika, ne predstavljajo takšnega posega v čast in dobro ime, da bi upravičeval dosojo denarne odškodnine. Tako niti ni bistveno, ali jih je toženec izrekel v celoti ali le v obsegu, kot je ugotovilo prvostopno sodišče.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00044308
ZVZD člen 3, 3-1. OZ člen 131, 131/1, 135, 149, 150, 153, 153/2, 153/3. ZDR člen 184.
delovna nezgoda - nevarna stvar - krožna žaga - imetništvo nevarne stvari - dejanski delodajalec - objektivna odškodninska odgovornost - domneva vzročnosti - krivdna odškodninska odgovornost - kdaj je podana krivda - varnost pri delu - zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev pri delu - skupno delovišče - merilo skrbnosti - kršitev pravil o varnosti in zdravju pri delu - nadzor delavcev - navodila za delo - organizacija, vodenje in nadzor delovnega procesa - oprostitev odgovornosti - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - konkretizacija kršitev
Za škodo od nevarne stvari v skladu s 150. členom OZ odgovarja njen imetnik, to je tisti, ki stvar uporablja v svojo korist, mu ta stvar služi, z njo razpolaga, jo nadzoruje. Imetnik je praviloma lastnik stvari, ni pa to nujno. Samostojni podjetnik, ki ima motorno žago na domačem dvorišču, delavce pošlje ponjo, da jo uporabljajo na gradbišču, jim odreja delo z njo, nato pa odredi, da jo odpeljejo nazaj na njegov dom, žago nedvomno uporablja v svojo korist, z njo razpolaga in jo nadzoruje, je torej imetnik nevarne stvari.
Vsako ravnanje oškodovanca, ki je objektivno prispevalo k nastanku škodnega dogodka oziroma škode, še nima značilnosti ravnanja, ki je razlog za delno razbremenitev odškodninske odgovornosti odgovorne osebe, čeprav seveda ni mogoče zanemariti dolžnosti delavca, da tudi sam prispeva k varnemu delu. Ravnanje delavca mora imeti znake neskrbnega ravnanja; pri delovnih nesrečah je relevantno merilo skrbnosti skrbnost povprečnega ustrezno usposobljenega delavca.
Pritožbena trditev predstavlja smiselno uveljavljanje kršitve iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, na katero višje sodišče ne pazi po uradni dolžnosti. To od pritožnika terja, da kršitev konkretno in jasno obrazloži z opisom tega, kje je bila kršitev storjena, torej tudi, kje so njegove navedbe, ki naj bi jih sodišče prve stopnje spregledalo.
Odločilno je, v čigavo korist so delavci (konkretno pa tožnik) izvajali delo in kdo jim je delo odrejal ter ga nadziral. Kljub zaključku, da je bil drugi toženec dejanski delodajalec tožnika, to, kot utemeljeno opozarja tožnik v pritožbi, samo po sebi ne izključuje odškodninske (so)odgovornosti ostalih izvajalcev na delovišču.
zahtevek za povračilo stroškov - sanacija objekta - zamenjava strehe - prenova strehe na večstanovanjski stavbi - pravna podlaga obveznosti - posel rednega upravljanja - potrebna večina etažnih lastnikov - nujno poslovodstvo brez naročila - izdatek za drugega (nujna gestija) - ugovor zastaranja - potek roka - zavrnitev tožbenega zahtevka
Ker tožnik višine svojega solastniškega deleža na nepremičnini ni izkazal, posledično sklep o zamenjavi strehe ni bil sprejet z več kot 50 % večino solastniških deležev. Zato je pravilen materialnopravni zaključek sodišča prve stopnje, da toženka kot solastnica objekta na podlagi sklepa o zamenjavi strehe, ki ni bil sprejet z ustreznim soglasjem solastnikov (prvi odstavek 25. člena SZ-1), ni dolžna prispevati k stroškom zamenjave strehe.
Ker se v skladu z določilom 199. člena OZ sme tujega posla kdo nepoklicano lotiti, če bi sicer nastala škoda (nujna gestija), je sodišče prve stopnje pravilno preizkusilo utemeljenost tožbenega zahtevka tudi na tej pravni podlagi. O nujni gestiji govorimo, kadar gestor ravna v stiski, kadar posla ni mogoče odložiti, ker bi sicer nastala škoda. Obstajati mora konkretna nevarnost škode, ki jo želi preprečiti s svojim ravnanjem, ali mora škoda že nastajati. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da tožnik ni izkazal obstoja konkretne nevarnosti nastanka škode, ki bi upravičevala zamenjavo strešne kritine. Zato je pravilen materialnopravni zaključek, da tožnik ni ravnal kot nujni gestor.
Vročitev je bila opravljena, kot je navedla toženka v odgovoru na tožbo in je izkazano s predloženo vročilnico, dne 12. 3. 2020, in sicer v psihiatrični bolnišnici, kjer je bil hospitaliziran tožnik. V pritožbi utemeljeno izpostavlja, da vročitev odpovedi poslovno nesposobni osebi oziroma osebi, ki je zaradi duševne bolezni ali duševne motnje trajno ali začasno izgubila dejansko sposobnost razsojanja, zaradi česar ni sposobna razumeti pomena svojih dejanj in ni zmožna imeti v oblasti svojega ravnanja, nima pravnih posledic. Tridesetdnevni rok za vložitev tožbe za ugotovitev nezakonitosti odpovedi, določen v tretjem odstavku 200. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1), zato ne teče od vročitve odpovedi, ampak od dneva, ko je stranka izvedela za kršitev svojih pravic, tj. od tedaj, ko se je njeno zdravstveno stanje izboljšalo do te mere, da je ponovno pridobila sposobnost razsojanja.
ZPP člen 184, 184/2, 185, 185/1, 287.. ZDR-1 člen 73, 73/1.. URS člen 25.
direktor - razrešitev s funkcije direktorja - prenehanje pogodbe o zaposlitvi
Tožnik je bil imenovan na funkcijo toženkinega direktorja, s toženko pa je sklenil pogodbo o zaposlitvi, ki določa, da pogodba o zaposlitvi preneha tudi v primeru razrešitve s funkcije direktorja. Glede na navedeno je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je tožnikova pogodba o zaposlitvi prenehala z njegovo razrešitvijo s funkcije direktorja.
tožba za razveljavitev sodne poravnave - razveljavitev sodne poravnave - zavrženje tožbe - prepozna tožba - rok za vložitev tožbe - subjektivni in objektivni rok - prekluzivni rok - načelo pravne varnosti
Določitev rokov za vložitev tožbe za razveljavitev sodne poravnave je v skladu z načelom pravne varnosti. Subjektivni in objektivni rok iz 393. člena ZPP varujeta pred pravno negotovostjo, saj bi sicer, če rok ne bi bil določen, nad sodno poravnavo vedno visela senca dvoma, če mogoče kdaj ne bo razveljavljena.
Pritožbeno sodišče ne vidi protiustavnosti določbe 393. člena ZPP, zato se ni odločilo za prekinitev tega postopka in za začetek presoje ustavnosti navedene določbe pred Ustavnim sodiščem RS.
ZKP člen 92, 92/2, 92/2-1. ZSICT člen 45, 45/2. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 2, 2/2.
stroški kazenskega postopka - stroški sodnega tolmača - znižanje nagrade - prekoračitev roka
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih v drugem odstavku 2. člena zahteva od sodnega tolmača aktivnost v smislu dolžnostnega ravnanja in sicer, da če ugotovi, da svojega dela ne more opraviti v določenem roku, mora v 15 dneh po prejemu sklepa ali odredbe, s katero je bil imenovan za izdelavo prevoda, o tem obvestiti sodišče.
Pritožbeno vztrajanje, da je bila pogodba sklenjena kot nadomestna izpolnitev (nikoli ugotovljene) preživninske obveznosti, ni utemeljeno, temveč je prilagojeno toženkini obrambi v tem postopku.
ZKP člen 83, 83/2, 156, 156/1, 156/2, 285e, 285e/1, 285e/2.
prikriti preiskovalni ukrepi - odredba za pridobitev zaupnih bančnih podatkov - obrazloženost odredbe - test sorazmernosti - izločitev nedovoljenega dokaza
Sodišče druge stopnje meni, da prikriti ukrep po 156. členu ZKP pomeni manj invaziven poseg v človekove pravice in temeljne svoboščine, kar izkazuje tudi nižja stopnja zahtevanega dokaznega standarda (razlogi za sum), ki še dopušča uporabo tega ukrepa. Značilnost tega ukrepa pa je seveda tudi, da je sam po sebi najblažji možen ukrep, saj bančnih podatkov potrebnih za preiskavo, v konkretnem primeru kaznivega dejanja pranja denarja, na blažji način ni možno pridobiti.
ZZZDR člen 129, 129a. ZPP člen 413. ZNP-1 člen 101.
preživninska obveznost - preživninske potrebe mladoletnih otrok - materialne zmožnosti staršev - porazdelitev preživninskega bremena - največja korist otroka - odločba o stroških postopka - odločanje po prostem preudarku - vrednotenje okoliščin
Sodišče druge stopnje ob pritožbeni kritiki posameznih postavk mesečnih potreb mladoletnega sina opozarja na uveljavljeno sodno prakso, da višine preživninske obveznosti ni mogoče določiti z matematičnim pristopom. Sodišče se zato na v številkah izražene potrebe opira, vendar to stori okvirno z navedbo ustreznih razlogov.
prepovedano prehajanje meje ali ozemlja države - zakonski znaki kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - sostorilstvo
Že sam prestop meje oseb, ki ne izpolnjujejo pogojev za vstop v R Slovenijo, pomeni izvršitev kaznivega dejanja, ki je sicer v dejanskem delu opisa očitkov obdolžencu povsem jasno in določno konkretizirano.
ukrepi za varstvo koristi otroka - namestitev otroka v zavod - oddaja v vzgojni zavod - ogroženost otroka - varovanje koristi otroka - šolanje - zdravo življenjsko okolje - varstvo in vzgoja otroka
Na podlagi 175. člena DZ sodišče odloči o namestitvi otroka v zavod zaradi psihosocialnih težav, ki se kažejo kot vedenjske, čustvene, učne ali druge težave v njegovem odraščanju, če je ogrožen on sam ali drugi otroci v družini in je le z njegovo namestitvijo v zavod mogoče v zadostni meri zavarovati njegove koristi ali koristi drugih otrok v družini.
Tožnik v pritožbi neutemeljeno vztraja, da je izpodbijana odločba nezakonita, ker ni ustrezno obrazložena. Sodišče prve stopnje je v zvezi s tem zavzelo pravilno stališče, da je obrazložitev odločbe o začasni premestitvi skladna z zahtevami iz tretjega odstavka 67. člena ZODPol, saj vsebuje razloge za tožnikovo začasno premestitev ter dela in naloge, ki naj bi jih tožnik v času začasne premestitve na drugem delovnem mestu opravljal, prav tako pa je iz nje mogoče ugotoviti, da bo s tožnikovo premestitvijo zagotovljeno nemoteno opravljanje nalog policije oziroma policijskih podpornih dejavnosti.
ZDR-1 člen 118.. ZPP-D člen 318, 318/1, 318/1-3.. OZ člen 299, 378, 378/1.
obstoj delovnega razmerja - reintegracija
Tudi po presoji pritožbenega sodišča tožnica neutemeljeno uveljavlja reintegracijski zahtevek, saj tožnici pri toženi stranki ni bila nezakonito odpovedana pogodba o zaposlitvi. Tožnica je uveljavljala priznanje obstoja delovnega razmerja od 12. 9. 2018 do 31. 8. 2017, zato je odločitev sodišča prve stopnje pravilna. Zaposlitev delavca pri drugem delodajalcu za daljše obdobje (tožnica se je zaposlila pri novem delodajalcu 1. 9. 2017 in je bila pri novem delodajalcu zaposlena še v času odločanja sodišča prve stopnje) pomeni, da v nobenem primeru po 1. 9. 2017 tožnica ne bi mogla več uveljavljati obstoja delovnega razmerja pri toženi stranki.