Glavni razlog za smrt pokojnega je bila prometna nezgoda, za katero je objektivno odgovoren zavarovanec tožene stranke. Ravnanje (opustitev) pokojnega predstavlja zgolj prispevek, katerega je sodišče prve stopnje ustrezno ovrednotilo.
določitev preživnine – potrebe otroka – zmožnosti zavezanca – otrok s posebnimi potrebami – porazdelitev preživninskega bremena – otroški dodatek
Ker gre za otroka s posebnimi potrebami, je mati s skrbjo za varstvo in vzgojo bistveno bolj obremenjena – ta povečana nedenarna skrb se mora odražati pri vprašanju porazdelitve preživninskega bremena.
Zahtevka, ki ju je tožnik postavil kot primarnega in podrednega, sta v pretežnem delu povsem identična. V okviru obeh tožbenih zahtevkov tožnik zahteva, da se ocena delovne uspešnosti tožeče stranke kot diplomata za sporno obdobje in sklep ministrstva v celoti razveljavita, s tem da je v podrednem zahtevku še pristavek, da se zadeva vrne toženi stranki v ponovno odločanje pred spremenjeno komisijo za preizkus ocene. V delu, kjer sta oba zahtevka identična, ne gre za eventualno kumulacijo zahtevkov, zato bo moralo v nadaljevanju sodišče prve stopnje šteti, da do takšne kumulacije ni prišlo, saj je dejansko celoten primarni tožbeni zahtevek vsebovan v podrednem tožbenem zahtevku.
Sodišče prve stopnje je s tem, ko je zavrnilo tožnikove dokazne predloge le z obrazložitvijo, da so nepotrebni, storilo bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke člena 339/2 ZPP. Na podlagi člena 287/2 ZPP mora sodišče v dokaznem sklepu, s katerim zavrne izvedbo predlaganega dokaza, navesti, zakaj je predlagani dokaz zavrnilo. Če tega ne stori v sklepu, mora to obrazložiti v končni odločbi. Če namreč razlogi za zavrnitev izvedbe predlaganih dokazov niso upravičeni oz. ustavno sprejemljivi, lahko to predstavlja kršitev 8. točke člena 339/2 ZPP.
Sodišče prve stopnje je tudi pravilno ocenilo izpovedbe vseh prič in zaključilo, da izpovedbe logarjev, da so odkazovali les tožnikom ne morejo izpodbiti zaključka sodišča prve stopnje, ki temelji tako na izpovedbi številnih prič, da je mejo vedno predstavljala kolovozna pot (ki je na karti vrisana), kakor tudi na izvedenskem mnenju izvedenca geodeta, ki je zapisal, da je mejo že leta 1928 predstavljala kolovozna pot, ki je že bila takrat vrisana v karti. Torej je že obstajala ob sklenitvi kupnih pogodb iz leta 1928 in 1931 in je predstavljala mejo med kupljenimi parcelami tožeče stranke in parcelami, ki so ostale v lasti tožene stranke.
Tožena stranka je tako po mnenju pritožbenega sodišča uspela dokazati, da tožeča stranka tudi v kolikor je uporabljala sporna dela parcel pri tem ni bila v dobri veri (28.člen Zakona o temeljnih lastninsko pravnih razmerjih - ZTLR) in priposestvovanje ni moglo nastopiti.
izpraznitev stanovanja – pravni naslov bivanja – prizidek
K hiši je prizidan prizidek (ki zemljiškoknjižno ni vpisan). Toženec ne more biti lastnik prizidka, četudi ga je sam zgradil, ker je lastnica zemljišča na katerem stoji prizidek, tožnica, s tem pa je tudi lastnica prizidka.
ZPP člen 110, 110/2, 339, 339/1. OZ člen 287, 288.
dokončno poplačilo - vrstni red vračunavanja izpolnitve – relativna bistvena kršitev določb postopka – rok za pripombe na cenitveno poročilo – podaljšanje roka
Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da se bo z vračunavanjem plačil ukvarjalo ob dokončnem poplačilu upnika, potem ko je na enostaven način ugotovilo, da terjatev ni v celoti poplačana, in ne v fazi odločanja o dolžnikovem ugovoru po izteku roka.
Ker pritožbeno sodišče na relativne bistvene kršitve določb postopka ne pazi po uradni dolžnosti, je na strani pritožnika izkaz verjetnosti vpliva kršitve na odločitev v sklepu. Uspe lahko, če pojasni, glede česa in zakaj bi kršitev na pravilnost in zakonitost sklepa lahko vplivala in s tem prepriča pritožbeno sodišče, da bi lahko bila odločitev drugačna, če ne bi bilo kršitve. Zgolj zatrjevanje kršitve procesne določbe in splošna navedba, da je kršitev vplivala na pravilnost odločitve, ne zadošča.
ODŠKODNINSKO PRAVO – MEDICINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0072195
ZPP člen 7, 10, 11, 212, 286, 304. OZ člen 131, 148.
odškodninska odgovornost zdravstvene ustanove - vzročna zveza - trditvena podlaga – denarna kazen - vzdrževanje reda na glavni obravnavi – namen škodovanja drugemu – privilegirana sprememba tožbe
Ker tožnica navodil sodišča ni upoštevala, prekinjala je besede sodnice, kljub dobljenim odgovorom je vztrajno ponavljala vprašanja, ker z odgovori ni bila zadovoljna, ni si pustila dopovedati, da mora postavljati vprašanja in ne komentirati odgovorov, je imelo sodišče podlago za denarno kaznovanje tožnice.
motenje posesti – poslovna sposobnost – motilno dejanje – priklop na javno električno omrežje – neplačilo računov – nalog za prestavitev in preureditev električne omarice - sprememba tožbe – rok za vložitev tožbe
Prva toženka zaradi starosti in bolezni ni bila sposobna razumeti pomena svojih dejanj in pravno veljavno izražati svoje volje, zato ji ni mogoče očitati motilnih dejanj.
Neplačilo računov, ki se očita toženi stranki, samo zase ne more pomeniti motilnega dejanja. Pač pa ob upoštevanju vseh okoliščin ni sprejemljiva razlaga sklepa, da kasnejše njeno ravnanje (nalog za prestavitev in preureditev električne omarice, s katerim je bila omogočena dobava električne energije le v spodnjo etažo hiše), ne predstavlja motenja.
Po spremembi tožbe je tožnik zahteval le drugačen način vzpostavitve v prejšnje posestno stanje (prej samostojni priključek, nato pa preko obstoječega priključka), zato ne gre za takšno vsebinsko spremembo tožbe, da bi zahteval povsem nekaj drugega.
Okoliščine in dejstva o tem, da pacient nekega pojasnila ni dobil, so lahko pomembne le takrat, ko se uresniči s tem posegom povezan riziko, pod nadaljnjim pogojem, da bi obstajala dolžnost (v konkretnem primeru) delavke drugotožene stranke, da prvotožnico opozori na zaplet, do kakršnega je prišlo v konkretnem primeru.
Pacienta je treba opozoriti na redne rizike posamezne metode zdravljenja, to so tisti, ki so tipični, to je lastni samemu posegu, in tiste, ki so statistično pogostejši.
javna listina – vročilnica – dokazna moč javne listine
Vročilnica predstavlja javno listino, za katero velja domneva resničnosti tega, kar se v njej potrjuje ali določa. Takšna domneva torej velja tudi glede opredeljene vsebine sodne pošiljke na vročilnici. Dovoljeno je dokazovati neresničnost ugotovljenih dejstev v javni listini. Trditveno in dokazno breme v tej smeri pa je na strani tistega, ki dokazno moč javne listine izpodbija. Vendar tožeča stranka dokazne vrednosti vročilnice, ki jo je podpisala 25. 11. 2013, ni uspela izpodbiti zgolj s trditvami, da v poštni pošiljki ni bilo tudi plačilnega naloga za doplačilo sodne takse.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – OSEBNOSTNE PRAVICE
VSL0070554
OZ člen 131, 179.
razžalitev dobrega imena in časti – javna oseba – relativna javna oseba
Izraz tihotapljenje v očeh povprečnega bralca (sam po sebi) ne more biti žaljiv. Gre za splošen oziroma običajen ljudski izraz, ki obstaja bistveno dlje od kazenskih kodifikacij (oziroma njihovih definicij tega pojma) in označuje nedovoljen vnos stvari čez državno mejo oz. izogibanje carinskim ukrepom.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079879
OZ člen 6, 6/2, 768. ZPP člen 212.
mandatna pogodba – skrbnost dobrega gospodarja – sprememba naročila – navzkrižje interesov – dokazni predlog za vpogled v drug sodni spis – razpravno načelo
Sprememba naročila mora biti izražena jasno in se nanjo ne da sklepati na osnovi posrednih navedb (izjav) tožnika, danih v drugih postopkih, torej izven notranjega razmerja med mandatarjem in naročiteljem.
Stranka mora pri dokaznem predlogu z vpogledom v drug spis določno navesti, katero listino naj sodišče vpogleda, kaj s posamezno listino dokazuje ter kako bo izvedba tega dokaza vplivala na rezultat postopka.
Če dokazni predlog ni ustrezno substanciran, odsotnost strankine aktivnosti ne more nadomestiti sodišče, saj bi s tem kršilo razpravno načelo.
Obravnavana terjatev iz naslova stroškov tekočega obratovanja in vzdrževanja, povezanih s prostori, ki jih toženka nesporno uporablja, ni druga pravica, ki izhaja iz premoženja GZS v smislu tretjega odstavka 30. člena ZGZ.
IZVRŠILNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0066146
ZIZ člen 15, 17, 17/2, 17/2-2, 20a, 21, 55, 55/1, 55/1-8. SZ-1 člen 112, 112/3. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
izvršilni naslov – notarski zapis – zapadlost nedenarne terjatve - pravica do izjave – odpoved najemne pogodbe
Najemna (in podnajemna) pogodba se ob sporu odpovedujeta s tožbo pri sodišču splošne pristojnosti. Izvršilni naslov za izselitev iz stanovanja kot posledica prenehanja najemne pogodbe zaradi izredne odpovedi je tako lahko le (pravnomočna) sodna odločba. Glede na navedeno zapadlosti nedenarne terjatve v obravnavanem primeru z listino iz 20.a člena ZIZ ni mogoče dokazovati in notarski zapis ne more biti izvršilni naslov za njeno prisilno uveljavitev.
višina odškodnine za nepremoženjsko škodo - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - odškodnina za strah - odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - zvin vratne hrbtenice
V skladu z načelom individualizacije denarno zadoščenje glede na intenzivnost in trajanje telesnih bolečin in glede na vse konkretne okoliščine, ki se odražajo pri posameznem oškodovancu,
v okviru danih možnosti izravna s škodnim dogodkom porušeno vrednotno sorazmerje
. Načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine, ki odraža ustavni jamstvi o enakosti pred zakonom in o enakem varstvu pravic, pa vzpostavi s
orazmerno enakost med več osebami glede na težo primera.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079294
OZ člen 15, 16, 619. ZZDej člen 46.
sklenitev pogodbe – soglasje volj – nesporazum – pogodba o delu – aleatornost - zavarovalna pogodba - vabilo na narok
Pri tej pogodbi o delu je po trditvah tožeče stranke treba plačati storitve tudi v primeru, če jih stranka ne potrebuje oziroma ne uporabi ustreznega paketa zdravstvenih storitev, ker to ni potrebno. Gre torej za določen bistven element pogodbe, ki je negotov oziroma tvegan (element aleatornosti).
duševno zdravje – ustavitev postopka – strinjanje z zadržanjem na zdravljenju – naknaden preklic soglasja
Obvestilo o preklicu soglasja, ki ga je psihiatrična bolnica prejela s strani sodišča, bo lahko povod (če pridržana oseba ob preklicu soglasja ni bila nemudoma izpuščena na prostost) za nov postopek po ZDZdr, ne more pa naknaden preklic soglasja vplivati na pravilnost odločitve o ustavitvi postopka sprejema osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve v psihiatrični bolnici.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0078887
OZ člen 6, 131, 147. ZPP člen 243, 253, 254.
odškodninska odgovornost zdravstvene ustanove - zdravniška napaka - nevestno zdravljenje - odškodnina za duševne bolečine zaradi smrti bližnjega - postavitev novega izvedenca - izvedensko mnenje izdelano v drugem postopku
Postavitev novega izvedenca v primeru, če ni dvomov in pomanjkljivosti ter nejasnosti v prvotnem izvedenskem mnenju, bi v postopku po nepotrebnem povzročalo situacijo, ko se sodišče zaradi pomanjkanja strokovnega znanja ne bi moglo odločiti za nobeno med seboj izključujočih ekspertiz, kar bi po nepotrebnem procesno zapletlo sodno odločanje, s tem, da se procesnopravni položaj (tožene) stranke, ki je predlagala novega izvedenca, ne bi v ničemer izboljšal.
Izvedensko mnenje izdelano v drugem postopku, v katerem pravdni stranki nista sodelovali, lahko predstavlja le del trditvene podlage, na strankah pa je breme, da podajo ustrezno trditveno podlago in le v tem okviru odloča sodišče o utemeljenosti zahtevka strank oziroma o njihovih ugovorih.