cenitev vrednosti nepremičnine - ocenjena vrednost v množičnem vrednotenju nepremičnin - ugotovitev vrednosti nepremičnine s sodnim cenilcem
Ocenjene vrednosti v množičnem vrednotenju nepremičnin ni mogoče sprejeti, saj je namen vrednotenja nepremičnine s strani GURS drugačen, kot pa je to za potrebe izvršilnega postopka.
Tudi če tožeča stranka ni posebej zatrjevala obstoja pogodbe, je pogodba vsekakor bila sklenjena, saj je tožena stranka naročila izdelavo notarskih zapisov, tožnik – notar je to delo opravil, toženec pa se je zavezal storitev plačati. Dogovor – pogodba je bila realizirana. Če ne bi bilo pogodbe, posel ne bi bil izpeljan, zato posebno zatrjevanje obstoja pogodbe niti ni potrebno.
delitev solastnine – predmet delitve – skupni del zgradbe – ureditev razmerij med etažnimi lastniki – oznaka nepremičnine
Predmet delitve so lahko le solastne nepremičnine (vseh udeleženih strani v postopku). Parc. št. x je v izključni lastni nasprotnih udeležencev (vsakega do ½), parc. št. y pa je v celoti last nasprotnega udeleženca, zato navedeni nepremičnini ne moreta biti predmet delitve. Kot skupni del zgradbe v etažni lastnini se upošteva zemljišče (v solastnini vseh etažnih lastnikov), na katerem stoji stavbe, ostale nepremičnine pa lahko predstavljajo skupni del le tedaj, če so v solastništvu vseh etažnih lastnikov.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO
VSL0079877
ZIZ člen 65, 65/1, 83, 83/8, 84, 288, 288/1, 289. OZ člen 164, 179. SPZ člen 92, 92/1. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja člen 39, 39/4.
varstvo lastninske pravice – vrnitveni zahtevek – odškodninska odgovornost izvršitelja – rubež premičnin – protipravnost – skrbnost dobrega strokovnjaka – stroški hrambe – denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – poseg v osebnostne pravice – nedotakljivost stanovanja – razžalitev dobrega imena in časti – nesklepčna tožba
Izvršitelj neposredno odgovarja za vso škodo, ki nastane pri opravljanju dejanj izvršbe in zavarovanja zaradi njegovega ravnanja (opustitve dolžnosti).
Izvršiteljevo ravnanje v izvršilnem postopku, ki je tekel zoper tožničinega bivšega moža, je bilo protipravno. O ugovoru tožnice, da dolžnik ne biva več na njenem naslovu in da tam tudi nima več nobenih svojih premičnin, o čemer se je izjavil tudi sam dolžnik, bi moral izvršitelj obvestiti izvršilno sodišče ter zahtevati dodatna navodila in torej rubeža premičnin na njenem domu ne bi smel opraviti.
Tožnica je zatrjevala le, da je trpela duševne bolečine zaradi kršitve nedotakljivosti stanovanja in se čutila globoko ponižano in razžaljeno, ne da bi podala pravnorelevantne navedbe o intenzivnosti in trajanju duševnih bolečin (o škodi tožnice), in tudi ne konkretiziranih navedb, kako so se kazale, vplivale na tožnico oziroma kako jih je doživljala. Tožba je torej v delu, kjer zahteva povrnitev nepremoženjske škode, nesklepčna.
Če je stranka oproščena plačila sodne takse, plačilo ni več procesna predpostavka za procesno dejanje, glede katerega je bila stranka oproščena plačila sodne takse. Sodišče v primeru neplačila od dolžnika izterja dolžno takso.
odlog izvršbe - nestrinjanje dolžnika - lastnoročni podpis dolžnika ni predpostavka za odločanje o predlogu upnika za odlog izvršbe
Zakon izrecno in jasno predpisuje odločitev, ki jo mora sodišče sprejeti v primeru, da dolžnik odlogu nasprotuje, to je zavrnitev predloga. Sodišču ni naložena vsebinska presoja dejstev, na podlagi katerih stranki utemeljujeta upravičenost oziroma neupravičenost zahteve za odlog izvršbe. Lastnoročni podpis izjave dolžnika o nestrinjanju s predlogom za odlog izvršbe namreč ni predpostavka za odločanje o predlogu upnika za odlog izvršbe, zato tudi ne odločilno dejstvo in je očitek pritožbe, da sklep nima razlogov o odločilnih dejstvih zavrniti.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079913
ZDR-1 člen 179. OZ člen 131, 131/2, 149.
odgovornost delodajalca za škodo, ki jo delavec utrpi na delu - objektivna odgovornost - nevarna dejavnost - intervencija policistov
Intervencija dveh policistov, iz katere izvira obravnavani škodni dogodek, ni zaobsegala takšnih posebnih okoliščin, zaradi katerih bi bilo mogoče intervencijo opredeliti kot delo policistov s povečano nevarnostjo in posledično temu objektivno odgovornost delodajalca za škodo, ki jo policist v intervenciji utrpi.
oprostitev plačila sodne takse – pridobitev premoženja – uspeh v postopku – naknadno plačilo sodne takse
Če stranka, ki je bila oproščena plačila sodne takse v postopku delno uspe in na podlagi pravnomočnega izvršilnega naslova pridobi premoženje, ki presega takse, ki bi jo morala plačati, če ne bi bila oproščena plačila taks, mora plačati ta del takse.
Razdrtje zavarovalne pogodbe po 4. odstavku 937. člena OZ ne nastopi s trenutkom, ki ga izbere zavarovalnica, ampak z iztekom roka iz 3. odstavka 937. člena in s prenehanjem zavarovalnega kritja, torej hkrati.
V primeru prenehanja zavarovalnega kritja, zavarovanec ni dolžan plačati premije za obdobje, za katero nima zavarovalnega kritja.
zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - izjemni primer - zakonske predpostavke - nujnost ukrepa - pomanjkanje odločilnih razlogov
Zgolj dejstvo, da se je udeleženec v času prostih izhodov opijal in klošaril, ne zadostuje za sklep o realno nevarnost ogrožanja varovanih dobrin. Sodišče tudi ni obrazložilo, ali je hudo motena presoja realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje, ki se kaže v opijanju in uživanju alkohola posledica duševne motnje (rezidualne oblike shizofrenije). Gre za odločilno okoliščino, saj je prisilno zdravljenje dopustno le, če ima oseba zaradi duševne motnje hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje.
Policista, ki imata v skladu s 4. členom ZNPPol dolžnost in pravico varovati življenje, osebno varnost in premoženje ljudi, bi morala ob dejstvu, da sta že od daleč zaznala močno vinjenost obdolženca, vsaj poskusiti obdolžencu preprečiti udeležbo v cestnem prometu z izrekom opozorila, saj je vendarle naloga policije tudi, da ljudem pomaga in svetuje ter preprečuje in odvrača škodljiva ravnanja, ki ogrožajo človekovo življenje, med njimi tudi kazniva dejanja in hujše prekrške. Vendar pa opustitev te dolžnosti v nasprotju s pritožbenimi navedbami ni prekinila vzročne zveze.
ZDR člen 41, 147, 147/5, 147/6, 147/7. Direktiva 203/88/ES člen 16, 18, 19. Zpol člen 81, 82. ZSPJS člen 32, 32/1, 32/1-5, 52, 52/6. Kolektivna pogodba za javni sektor člen 45, 45/1. Kpnd člen 38, 38/2, 38/2-6. Uredba o delovnem času v organih državne uprave člen 19, 19/2.
nadure - nadurno delo - referenčno obdobje - policist - javni uslužbenci- „ruski turnus“ - delo preko polnega delovnega časa - neenakomerno razporejen delovni čas - dodatek za delo preko polnega delovnega časa - zastaranje
Tožnik (policist) je delal v t.i. „ruskem turnusu“ oziroma izmeni (ki traja 12 ur, praviloma se dela en dan dnevna, drugi dan nočna izmena, potem pa je delavec dva dni prost). Teoretično ni mogoče doseči, da bi bil delovni čas konstantno razporejen tako, da bi delavec vsak teden delal vsaj štiri dni, saj v daljšem obdobju (nekaj tednov) dva prosta dneva nujno pomenita, da delavec dela le tri dni v tednu. Zato tak turnus, glede na določbo petega odstavka 147. člena ZDR, pomeni, da je delovni čas neenakomerno razporejen. Če je ob koncu referenčnega obdobja ugotovljeno, da je delavec delal več kot polni delovni čas, se delo, ki presega polni delovni čas, šteje kot delo preko polnega delovnega časa.
Referenčno obdobje v policiji je enako referenčnemu obdobju po splošnih predpisih po ZDR (147. člen), torej šest mesecev oziroma v koledarskem letu od 1. 1. do 30. 6. in od 1. 7. do 31. 12. To pomeni, da vsi viški ur, ki presegajo polni delovni čas in ki ostanejo na koncu referenčnega obdobja, pomenijo nadure.
Če delavec izrabi „plus“ ure, ne glede na to, ali se s tem strinja ali ne, ni upravičen do plačila nadomestila plače v višini 130 % (do plačila celotne nadure), temveč le do dodatka za nadurno delo v višini 30 % urne postavke.
Zastaranje za plačilo nadur oziroma presežka ur začne teči po zapadlosti plače v naslednjem mesecu po izteku referenčnega obdobja, saj se šteje, da so nadure nastale prvi dan po preteku referenčnega obdobja (primer: za referenčno obdobje od 1. 1. do 30. 6. pri zapadlosti plače za julij, torej 5. 8.).
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog - opozorilo na izpolnjevanje obveznosti - sodna razveza - odmera višine odškodnine
Tožena stranka je v pisnem opozorilu tožniku (krupjeju) očitala, da se spornega dne, ob vsakokratni menjavi pri igralni mizi, ni sproti prijavil in odjavil iz nadzornega sistema. Sistem prijave in odjave na igralni mizi je zasnovan tako, da do odjave pride samodejno s prijavo naslednjega delavca. Zato tožnik ni mogel kršiti delovnih obveznosti na način, opisan v opozorilu, in sicer, da se ob odhodu od mize ni posebej odjavil. Ker tožena stranka ni dokazala, da je tožnik storil v opozorilu očitano kršitev, je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga nezakonita.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - utemeljen razlog - poslovni razlog - diskriminacija - uporaba kriterijev - individualni odpust - starost
ZDR-1 pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga posamičnim delavcem iz 89. člena ne zahteva uporabe formalnih kriterijev za opredelitev presežnih delavcev oziroma tistih delavcev, ki se jim pogodba o zaposlitvi iz tega razloga odpove. Takšna uporaba kriterijev pa ni izrecno prepovedana. Ravno z uporabo vnaprej določenih kriterijev za izbiro presežnih delavcev, predvidenih za nedoločen krog oseb, se lahko delodajalec uspešno brani pred očitki diskriminacije.
Tožena stranka ni dokazala, da je bilo v spornem času delo tožnika pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi nepotrebno. Tožniku je bila dejansko odpovedana pogodba o zaposlitvi zaradi osebnih okoliščin, to je zaradi starosti. Tožena stranka je kršila določbo 6. člena ZDR-1 o prepovedi diskriminacije, saj tožniku ni zagotovila enakega obravnavanja glede na starost. Ker tožniku ni bila podana odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov, je izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog
Obseg poslovanja se je pri toženi stranki (veterinarski bolnici) zmanjševal. Izkazan je bil upad števila veterinarskih pregledov (obveznega cepljenja psov proti steklini) in zmanjšanje prihodkov iz koncesijskih del, zaradi česar je imela tožena stranka pravico, da glede na obseg pridobljenih oziroma predvidenih poslov že po načelu ekonomske učinkovitosti zmanjša število zaposlenih v trgovini in ambulanti za male živali. Zaradi ekonomskih razlogov je trajno prenehala potreba po delu tožnice, zaposlene na delovnem mestu veterinarskega asistenta II. Zato je obstajal utemeljen poslovni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - neupravičen izostanek z dela – obveščanje delodajalca - izraba letnega dopusta - poslovodna oseba - direktor - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Direktor družbe glede na svojo funkcijo ni dolžan za izrabo dopusta pridobiti odobritve lastnika družbe, prav tako pa ni potrebno, da bi za odobritev izrabe dopusta zaprosil pomočnico direktorja. Zanj velja določba individualne pogodbe o zaposlitvi, ki določa, da direktor izrabi letni dopust v obdobju oziroma terminih, kot mu to dopušča delovni proces, pri čemer mora poskrbeti, da med dopustom delo poteka nemoteno.
Tožnik (direktor) bi moral delodajalca izrecno obvestiti o tem, da je na dopustu, bodisi poslovno sekretarko bodisi pomočnico direktorja, ki je delo direktorja opravljala v njegovi odsotnosti, čeprav je glede na izvedene dokaze očitno, da so tožnikovi sodelavci – tako poslovna sekretarka kot računovodkinja, pa tudi pomočnica direktorja, vedeli za razlog njegove odsotnosti. Tožnik je bil torej več kot pet dni odsoten z dela, o razlogih za svojo odsotnost pa ni obvestil delodajalca, čeprav bi to moral in mogel storiti, zato je odpovedni razlog po 3. točki 1. odstavka 111. člena ZDR podan.
Tožnik je tudi v času dopusta komuniciral z zaposlenimi in poslovnimi partnerji o nujnih zadevah in poskrbel za nemoten potek dela. Lastnik oziroma pomočnica direktorja bi mu odobrila nekajdnevno odsotnost, če bi izrazil takšno željo. Neustrezne komunikacije med tožnikom in družbenikom tožene stranke oz. tedanjo pomočnico direktorja, ni mogoče pripisati zgolj tožniku. Vse navedene okoliščine kažejo na to, da tožnikovo ravnanje (v zvezi z dopustom) ni bilo takšne teže, da bi samo po sebi – glede na to, da tožniku očitane hujše kršitve pogodbenih in delovnih obveznosti po 2. točki 1. odstavka 111. člena ZDR niso bile dokazane – utemeljevalo izredno odpoved oz. onemogočalo nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - diskriminacija - starost
Tožnici ni bila podana odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov (ker tožena stranka ni imela dela za tožnico), temveč ji je bila dejansko odpovedana pogodba o zaposlitvi zaradi osebnih okoliščin (starosti), s čimer je tožena stranka kršila 6. člen ZDR o prepovedi diskriminacije. Zato je izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga nezakonita.
Zamudno sodbo je mogoče izpodbijati le zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava, takšnih kršitev pa tožena stranka ne uveljavlja, zato je njena pritožba neutemeljena. Če je tožena stranka svojo obveznost že poravnala, lahko to uveljavlja v postopku izvršbe, v kolikor bi do nje prišlo.