pozneje najdeno premoženje – zapuščinska obravnava – dedna izjava – pomanjkanje odgovora na poziv sodišča za podajo dedne izjave
Sodišče glede naknadno najdenega premoženja ne opravi zapuščinske obravnave, temveč le pridobi dedne izjave dedičev ter razdeli to premoženje na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju. Ker ena izmed dedinj na poziv sodišča za podajo dedne izjave ni odgovorila pravočasno, jo je sodišče pravilno štelo kot dedinjo.
ZFPPIPP člen 225, 225/2, 225/3, 226, 226/3, 226/4, 226/6, 240.
začasna odredba – posebna stečajna masa – poseg v posebno stečajno maso – razdelitvena masa – ločitvena pravica - čas vložitve predloga za izdajo začasne odredbe
V stečajnem postopku je mogoče predlog za izdajo začasne odredbe proti stečajnemu dolžniku vložiti v času od uvedbe stečajnega postopka dalje in najpozneje do izdaje sklepa o začetku stečajnega postopka.
primarni zahtevek - podredni zahtevek - načelo dispozitivnosti - poskusno delo - odpoved pogodbe o zaposlitvi - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas
Sodišče prve stopnje je po vsebini obravnavalo in odločilo o primarnem tožbenem zahtevku, ki mu je delno ugodilo, v preostalem pa ga je zavrnilo. Poleg tega je v celoti zavrnilo podredni tožbeni zahtevek. Vendar sodišče prve stopnje ni pravilno postopalo, saj bi skladno z določbo tretjega odstavka 182. člena ZPP lahko odločilo o podrednem tožbenem zahtevku šele v primeru, če bi prej v celoti zavrnilo primarni tožbeni zahtevek. Podredni oziroma eventuelni zahtevek je namreč postavljen za primer, če bo primarni zahtevek zavrnjen. Če sodišče kljub odločitvi o primarnemu tožbenemu zahtevku v izreku odloči še o eventuelnem tožbenem zahtevku, gre za kršitev načela dispozitivnosti. Vendar pritožbeno sodišče v konkretnem primeru v odločitev o zavrnitvi podrednega tožbenega zahtevka ni poseglo, saj se tožnik zoper takšno odločitev ni pritožil.
Sodišče prve stopnje je imelo podlago za odločitev, da je bila pogodba o zaposlitvi med strankama sklenjena za nedoločen čas. Tožnik se je na takšen zahtevek skliceval v tožbi, ko je v okviru primarnega tožbenega zahtevka na ugotovitev nezakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela, nadalje reparacijskega, reintegracijskega in stroškovnega zahtevka, zahteval tudi ugotovitev, da se ugotovi, da je bila pogodba o zaposlitvi sklenjena za nedoločen čas. Pri takšnem zahtevku gre za samostojen zahtevek, ki ne vpliva na obravnavanje zahtevka, ki se nanaša na ugotovitev nezakonitosti redne odpovedi, pri kateri gre za drugačen pravni institut, kot to predstavlja transformacija delovnega razmerja.
Pritožba se sklicuje na situacijo, da bo zaradi odločitve o transformacije pogodbe o zaposlitvi iz določenega v nedoločen čas med strankama delovno razmerje še naprej trajalo. Vendar to ne drži, saj je bila ta pogodba zaradi tožnikovega neuspešnega poskusnega dela po 6 mesecih izvrševanja zakonito odpovedana. Takšna odločitev sodišča prve stopnje in v tej zvezi tudi odločitev o zavrnitvi zahtevka za reintegracijo tožnika pa je postala pravnomočna, saj se tožnik zoper odločitev ni pritožil, zato sedaj nima možnosti, da bi se (kljub temu, da je uspel s transformacijo pogodbe v nedoločen čas) lahko vrnil nazaj na delo k toženi stranki.
pogodba o posredovanju v prometu z nepremičninami – sklenitev pogodbe – plačilo provizije - prevara
Pritožnica z zatrjevanimi okoliščinami sklenitve pisne posredniške pogodbe in njenimi trditvami o tožničini prevari toženke pri sklenitvi te pogodbe, ne more uspeti, saj razveljavitve te pogodbe v prvostopenjskem postopku ni uveljavljala skladno s prvim odstavkom 49. člena OZ. Prvostopenjsko sodišče je zato pogodbo pravilno presojalo kot pravno veljavno, ne da bi se spuščalo v presojo obstoja prevare ob sklepanju te pogodbe.
prekinitev postopka – predhodno vprašanje – tožba na izselitev in izročitev nepremičnine – lastništvo nepremičnine – načelo ekonomičnosti
Utemeljenost tožbenega zahtevka na izselitev in izročitev sporne nepremičnine je odvisna od vprašanja, ali je toženka solastnica te nepremičnine. Ker gre za kompleksno vprašanje, ki zahteva izčrpen dokazni postopek, je bolj ekonomično, da se ta postopek izvede pred drugim sodiščem, pred katerim že teče postopek za ugotovitev lastništva.
NEPRAVDNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0078873
ZNP člen 33, 33/3. ZZZDR člen 130. ZPP člen 188.
upoštevanje prepozne pritožbe v nepravdnem postopku - sporazum o preživnini - izjava o umiku - vsebina izjave o umiku predloga
Z upoštevanjem prepozne pritožbe predlagateljice pravice drugih oseb, ki se opirajo na izpodbijani sklep, niso prizadete. Obravnavanje pritožbe je v korist obeh predlagateljev, ki želita urediti skrb za skupna otroka po razpadu izvenzakonske skupnosti, predvsem pa njunih otrok, na interese katerih mora sodišče še posebej paziti.
O umiku ni mogoče sklepati iz obnašanja predlagatelja, tudi ne, če je ta zapustil razpravno dvorano rekoč, naj predlagateljica odslej zadeve ureja sama. Jasne in konkretne izjave predlagatelja o umiku predloga v obravnavani zadevi ni bilo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0080856
OZ člen 168, 168/3. ZPP člen 7, 212, 285.
izgubljeni dobiček – sklepčnost tožbe – trditveno in dokazno breme – materialno procesno vodstvo – dokaz z izvedencem
Skladno z določbo tretjega odstavka 168. člena OZ se pri oceni izgubljenega dobička upošteva dobiček, ki bi ga bilo mogoče utemeljeno pričakovati glede na normalen tek stvari, ki pa ga zaradi oškodovalčevega dejanja ni mogoče doseči. Pri tem je breme ustreznega zatrjevanja nastale škode na tožniku.
Predpogoj, da bi sodišče strokovno pomoč izvedenca potrebovalo je, da bi tožeča stranka zatrjevala in dokazala tisto dejansko podlago, iz katere naj bi izvedenec sklepal na predvidene rezultate poslovanja v vtoževanem obdobju.
Sodišče prve stopnje tožeče stranke res ni pozvalo na dopolnitev trditvene podlage glede obsega in višine nastale škode, vendar je na te pomanjkljivosti v svojih vlogah med postopkom ves čas opozarjala toženka. Razjasnitvena oblast kot dopolnilo trditvenemu bremenu pa pride v poštev šele tedaj, kadar nasprotna stranka vrzeli v trditvah nasprotnice ne izpostavi že sama.
obseg zapuščine - lastništvo nepremičnin - zemljiškoknjižni podatki
Ker prvostopenjsko sodišče kljub opravljenim poizvedbam o morebitnem lastništvu pokojnega na nepremičnini ni ugotovilo, da bi spadalo v zapuščino po pokojnem tudi stanovanje, na njem ni mogoče dedovanje.
ZIZ člen 239, 257, 257/1, 258, 258/1, 258/1-1, 260, 260/2.
zavarovanje denarne terjatve - predhodna odredba - predlog za izdajo predhodne odredbe - pogoji za izdajo predhodne odredbe - zavrnitev predloga - objektivna nevarnost - domneva nevarnosti - višina terjatve - ugovor zoper sklep o izvršbi - zanikanje obstoja obligacijskega razmerja - ugovor zastaranja - trditveno breme - podatki o premoženju dolžnika - več predhodnih odredb
Dolžnik v ugovoru zoper sklep o izvršbi ni zanikal obstoja poslovnega razmerja z upnikom, temveč je uveljavljal ugovor prenehanja obveznosti zaradi zastaranja, zato ni podana domneva nevarnosti iz prve alineje 1. točke prvega odstavka 258. člena ZIZ.
Pogoj za predhodno odredbo je podan, če je iz trditvene in dokazne podlage v predlogu za izdajo predhodne odredbe možna celovita ocena dolžnikovega premoženjskega in finančnega stanja, ki s stopnjo verjetnosti kaže na nevarnost za bodočo uveljavitev terjatve.
Trditveno in dokazno breme potrebnosti izdaje dveh ali več predhodnih odredb je na strani upnika.
Privolitev imetnika stanovanjske pravice vsebinsko pomeni, da imetnik stanovanjske pravice ne bo uveljavljal svoje pravice do ugodnega odkupa, da pa bo uveljavljal svojo pravico drug upravičenec. V izjavi imetnika stanovanjske pravice zato ne gre za prenos pravice do ugodnega nakupa na najožjega družinskega člana in tudi ne za dvostranski pravni posel. Darilna pogodba pa je dvostranski pravni posel. Zapustnica se je z izjavo o privolitvi odpovedala pravici do odkupa stanovanja in odstopila od prednosti, ki jo je dajal zakon in se s tem hkrati odpovedala tudi koristim, ki so izhajale iz njene pravice do ugodnega odkupa. Toženec bi torej lahko uveljavljal kot darilo zgolj polovico kupnine, če bi dokazal, da jo je zapustnica tožnici podarila.
Tožba za vrnitev darila je izpodbojna tožba, saj je pravica nujnega dediča zahtevati vrnitev darila posebna vrsta izpodbojne pravice. Tožbeni zahtevek je oblikovalne in dajatvene narave. Izpodbojna tožba zaradi prikrajšanja nujnega deleža ima v razmerju do darilne pogodbe, ki sta jo sklenila zapustnik in obdarjenec le relativne učinke – pravno dejanje izgubi učinek le proti tožniku in le toliko, kolikor je potrebno za dopolnitev nujnega deleža.
DENACIONALIZACIJA – ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0063076
ZDen člen 6, 6/1, 54, 54/1, 54/1-1, 69, 73. ZOR člen 218, 220.
poravnava v denacionalizacijskem postopku - denacionalizacijski zahtevek - pravica do odškodnine - cesija - sodna pristojnost - neupravičena obogatitev
Ni mogoča razlaga, da so na podlagi poravnave ali na podlagi samega zakona na tožečo stranko (torej primarnega denacionalizacijskega zavezanca) prešle vse pravice, ki so jih v zvezi z denacionalizacijo imele upravičenke. Z njo bi namreč obšli bolj specifične določbe, ki jih za prav takšno situacijo predvideva ZDen – torej, da ima takšen zavezanec pravico do odškodnine, a le v primeru, da so izpolnjeni pogoji iz 73. člena ZDen.
Celo v primeru, ko bi upravičenke na tožečo stranko dejansko prenesle svoj denacionalizacijski zahtevek po plačilu odškodnine ali če bi ta nanjo prišel na podlagi zakonske subrogacije po 300. členu ZOR in bi tožeča stranka slednjo uveljavljala na tej podlagi, sodna pristojnost za odločanje o zahtevku ne bi bila podana. Skladno s 1. točko 1. odstavka 54. člena ZDen bi namreč o takšnem (denacionalizacijskem) zahtevku morala odločiti upravna enota po pravilih splošnega upravnega postopka.
Kadar tožnik s tožbo uveljavlja ničnost pogodbe med tožencem in tretjo osebo, je njegov interes pravno utemeljen, če izkaže, da bi mu uspeh v pravdi odprl možnost, da v nadaljnjem postopku uveljavi kakšno svojo pravico (in ne le ekonomsko nadejo) ali korist, ki mu jo zagotavlja zakon.
Če ni popolne identitete med oznako v listini in oznako v zemljiški knjigi, še ne pomeni, da zahtevek ni izvršljiv, saj vpisa ni mogoče dovoliti le v primeru obstoja dvoma o identiteti nepremičnine
Tožnica je izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi prejela iz razloga po 1. in 2. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR. V odpovedi ji je bilo očitano, da je na sestanku v navzočnosti namestnika direktorja dvakrat trdila, da direktor nad njo izvaja šikaniranje in mobing, kar je neresnično, njene trditve pa so škodovale časti in dobremu imenu tožene stranke, s čimer naj bi bili izpolnjeni zakonski znaki kaznivega dejanja žaljive obdolžitve po prvem odstavku 160. člena KZ-1. Znaki navedenega kaznivega dejanja niso izpolnjeni, saj so bile besede izrečene le direktorju tožene stranke in njegovemu namestniku, ne pa tudi širšemu krogu oseb, kar se zahteva za izpolnitev zakonskih znakov kaznivega dejanja žaljive obdolžitve. Zato ni bil podan utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 1. odstavku prvega odstavka 111. člena ZDR.
Tožnica je večkrat kršila svoje delovnopravne obveznosti, in sicer z neprimerno komunikacijo oz. neodzivanjem pri izvedbi promocije na radiu, z zmerjanjem zaposlenih idr.. Tožnica ima določene osebnostne lastnosti, zaradi katerih je delovno okolje lahko bolj stresno, odnosi med zaposlenimi pa bolj napeti. Vendar zgolj navedeno ne upravičuje izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki je najskrajnejše sredstvo prenehanja pogodbe o zaposlitvi, ki je upravičeno samo v primeru izpolnitve taksativno naštetih pogojev in pod pogojem, da delovnega razmerja ni mogoče nadaljevati niti do izteka odpovednega roka (prvi odstavek 110. člena ZDR). V primeru milejših kršitev delovnopravnih obveznosti ima delodajalec na voljo redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnih razlogov. V predmetni zadevi ni mogoče zaključiti, da ni bilo možno nadaljevanje dela tožnice vsaj še za en mesec, kot je določen odpovedni rok pri redni odpovedi iz krivdnih razlogov (tretji odstavek 92. člena ZDR), zato je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
Vključenost v program aktivne politike zaposlovanja ne predstavlja pravno relevantne okoliščine pri določitvi datuma trajanja delovnega razmerja v smislu prvega odstavka 118. člena ZDR.
KZ člen 95, 96, 244, 244/1, 244/2. ZKP člen 371, 371/2, 500.
kaznivo dejanje zlorabe položaja ali pravic - velika premoženjska korist - zastaranje pregona - dokazna ocena - bistvena kršitev določb kazenskega postopka
Utemeljena pa je pritožba SKC, ki je po členu 367/V ZKP upravičena oseba za vložitev pritožbe, ker ji je bila z napadeno sodbo na podlagi člena 95 v zvezi s členom 96 KZ odvzeta premoženjska korist. Pritožnica ima namreč prav, ko uveljavlja bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz člena 371/II ZKP, ko navaja, da ji sodišče prve stopnje ni dalo možnosti izjasniti se glede odvzete ji premoženjske koristi, saj je sodišče prve stopnje ni povabilo na glavno obravnavo, na kateri ima pravico predlagati dokaze in z dovoljenjem predsednika senata postavljati vprašanja obdolžencu, pričam in izvedencem, prav tako pa nikoli ni bila seznanjena z obtožbo. Pri tem se sklicuje še na kršitve Ustave Republike Slovenije, ki vsakomur zagotavlja jamstvo lastninske svobode, kar je privedlo skupaj z uveljavljano kršitvijo do nezakonitosti in nepravilnosti napadene sodbe.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080420
OZ člen 275. ZPP člen 285.
zakonska subrogacija - materialno procesno vodstvo
Tudi v primeru zakonske subrogacije bi morala tožeča stranka, glede na ugovore tožene stranke, dokazati, da je bil poškodovanec njen zavarovanec in da je torej utemeljeno plačala zatrjevani znesek.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0078823
OZ člen 158, 964, 964/1, 965, 965/1. ZPP člen 11, 304, 304/1.
vzdrževanje reda na glavni obravnavi - disciplinski ukrep - denarna kazen - zavarovalna pogodba - zavarovanje pred odgovornostjo - beneficiar - direktna tožba - povrnitev škode - odgovornost zavarovanca - odgovornost imetnika živali
Če kdo, ki se udeležuje postopka, žali sodišče ali druge udeležence postopka, ga sodnik med drugim lahko tudi kaznuje z denarno kaznijo. Gre za disciplinski ukrep, ki je namenjen zagotavljanju nemotenega poteka obravnave in postopka, ne pa za ukrep, ki bi bil namenjen zaščiti integritete oziroma osebnih pravic udeleženca postopka, ki je osebno prizadet zaradi nedostojnega obnašanja kršitelja.
Sodišče o ukrepih in sankcijah po 304. členu ZPP odloča po uradni dolžnosti in na morebitne predloge strank v tej smeri ni vezano.
Pri zavarovanju pred odgovornostjo zavarovalnica odgovarja za škodo, nastalo z zavarovalnim primerom, če tretji oškodovanec zahteva odškodnino.
Pri zavarovanju pred odgovornostjo lahko oškodovanec zahteva neposredno od zavarovalnice povrnitev škode, ki mu je nastala zaradi dogodka, za katerega odgovarja zavarovanec, vendar največ do zneska njene obveznosti . To pomeni, da mora zavarovalnica povrniti oškodovancu škodo, vendar le, če je zavarovanec – povzročitelj škode – zanjo odgovoren.
izvršba na denarno terjatev dolžnika – terjatev, ki jo ima dolžnik do odvetniške družbe – plačilo na fiduciarni račun – presoja obstoja terjatve
Ob odločanju o predlogu za izvršbo se lahko zarubi tudi neobstoječa terjatev, vendar je v konkretnem primeru sodišče prve stopnje v ugovornem postopku nesporno ugotovilo dolžnikovo terjatev v določeni višini. Ker je bilo dejansko izkazano, da je terjatev, ki naj bi se zarubila, obstajala le do navedene višine, ni mogoče zarubiti nekaj, česar dejansko ne obstaja.
vročilnica - nepravilno izpolnjena vročilnica - poizvednica - opombe - vabilo na glavno obravnavo - možnost obravnavanja pred sodiščem – zavrnitev dokaznih predlogov – vnaprejšnja dokazna ocena
Sodišče je dobilo odgovor, da je bila pošiljka vročena 9.10.2013 z opombo, da podpisa ni možno pridobiti, in reklamirano vročilnico, na kateri je napisan dan prejema, podpisa prejemnika pa ni, pač pa opomba vročevalca: „Podpisa ni možno pridobiti“ , brez navedbe zakaj. Opisana vročilnica ne dokazuje prejema vabila na glavno obravnavo, saj ni izpolnjena kot bi morala biti.
Sodišču ni treba izvajati predvsem dokazov, ki so: a) nepotrebni, ker je dejstvo, ki naj bi ga dokazovali že dokazano; b) nerelevantni, ker dejstvo, ki naj bi ga dokazovali, za odločitev ni pravno odločilno; c) popolnoma neprimerni za ugotovitev določenega dejstva. Pri zadnjem razlogu je potrebna posebna previdnost. Ne sme se namreč pretvoriti v t.i. vnaprejšnjo dokazno oceno.
priposestvovanje lastninske pravice – zakonita posest – dobra vera - opravičljiva zmota - protiknjižno priposestvovanje
Ker sta se tožnika zavedela, da je za veljaven prenos lastninske pravice s pravnim poslom potreben vpis v zemljiško knjigo, sta morala pojasniti in dokazati, da sta bila kljub tej vednosti vendarle celotno priposestvovalno dobo dobroverna.
Pritožničina razlaga drugega odstavka 12. člena Pogodbe, da naj bi se pogodba iz pogodbe za določen čas zgolj na podlagi njenega predloga za obnovo pogodbe avtomatično transformirala v pogodbo za nedoločen čas, bi pomenila obid kogentne določbe 10. člena Pravilnika, po kateri se poslovni prostori oddajajo v najem za določen čas – za dobo 10 let. Določba pogodbe, ki bi bila v nasprotju s prisilnim predpisom (tudi če bi pogodbene stranke zasledovale tak namen, kot ga zatrjuje tožena stranka – to je transformacijo v pogodbeno razmerje za nedoločen čas) pa bi bila nična in ji sodišče ne bi smelo nuditi pravnega varstva.
Kot sporne pogodbene določbe je treba razumeti le tiste določbe, ki glede na besedilo, včasih pa tudi glede na kontekst, v katerem so izoblikovane, objektivno vzeto omogočajo več različnih razlag. Zgolj subjektivno dojemanje strank pa pri tem ne igra nobene vloge.