prenehanje delovnega razmerja - trajni presežek - pravica do odpravnine
Če je delavec z odločbo o prenehanju delovnega razmerja ugotovljen kot trajni presežek in mu delovno razmerje preneha po izteku šestih mesecev od dokončnosti odločbe, je upravičen do odpravinne po preteku šestih mesecev.Ker je delavec umrl pred potekom šestih mesecev mu odpravnina ne pripada. Zahtevek dedičev zato ni utemeljen.
stroški - odmera stroškov - vrednost spornega predmeta
V izvršilnem postopku se za vprašanja, ki niso urejena v ZIZ, skladno s 15. členom ZIZ smiselno uporablja Zakon o pravdnem postopku. V 39. členu ZPP je izrecno določeno, da se, ko je za ugotovitev stvarne pristojnosti, pravice do revizije in v drugih primerih po tem zakonu, odločilna vrednost spornega predmeta, upošteva samo vrednost glavnega zahtevka, medtem ko se obresti, stroški in druge postranske dajatve ne upoštevajo, če se ne uveljavljajo kot glavni zahtevek.
spor majhne vrednosti - pritožba - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Pritožbene trditve, da je sodišče svoje ugotovitve oprlo na izpovedi prič, ki pri dogovorih pravdnih strank neposredno niso sodelovale, da ni upoštevalo celotne izpovedi zastopnika tožene stranke in tudi ne drugih okoliščin, so dejanske narave in zato v sporu majhne vrednosti neupoštevne.
vrnitev v prejšnje stanje - vrnitev v prejšnje stanje
Ostane izjava enega od toženca o prevzemu krivde za dolg, ki so prepričale drugega toženca, da v roku ni odgovoril na tožbo, niso upravičeni vzrok za vrnitev v prejšnje stanje.
Sodišče prve stopnje ni navedlo nobenih tehtnih razlogov v smislu 217. čl. ZPP, zakaj naj bi se dokaz z zaslišanjem prič izvedel posredno in to z vpogledom v drug pravdni spis (česar niti ni mogoče šteti kot izvedbo dokaza pred zaprošenim sodnikom), poleg tega pa drugostopno sodišče ugotavlja, da takih razlogov sploh ni, zato je sodišče prve stopnje kršilo načelo neposrednosti (4. čl. ZPP) kot eno temeljnih načel pravdnega postopka. V postopku X Pg 251/94 tožnik sploh ni nastopal kot pravdna stranka in ni imel možnosti sodelovati pri izvajanju dokazov v zgoraj citiranem postopku, zato mu je bilo z opisanim ravnanjem sodišča prve stopnje v tem postopku nedvomno onemogočeno izjaviti se o dokazih, na katere je sodišče prve stopnje oprlo svojo odločitev, s čimer je bilo kršeno načelo kontradiktornosti (prim. 5. čl. ZPP).
Ker je upnik izkazal pravnomočni sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine proti podjetju, katerega ustanovitelj je dolžnik, družba pa je bila izbrisana po 35. čl. ZFPP, je dokazal prehod obveznosti po 24. čl. ZIZ. Dolžnik po 580. čl. ZGD odgovarja za obveznosti družbe.
Tožba na motenje posesti pa se lahko uperi ne le proti tistemu, ki je posest odvzel oziroma motil, ampak tudi proti tistemu, v čigar korist je bilo motilno dejanje storjeno in ki ima stvar v posesti namesto deposediranega.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339, 339/2, 339/2-14.
dejstva - odločilna dejstva - izpodbijane sodbe
Čeprav je tožna stranka že v postopku na prvi stopnji oporekala aktivni legitimaciji tožeče stranke v tem sporu, ker naj bi bila v materialnopravnem razmerju glede naročila dela, katerega plačilo sedaj vtožuje tožeča stranka, z družbo C. d.o.o. in ne s tožečo stranko C., J. P. s.p., za odločitev o utemeljenosti tožbenega zahtevka po presoji sodišča prve stopnje ni bistveno, s kom je tožena stranka sklenila pogodbo o delu. Glede na tako stališče sodišča prve stopnje izpodbijana sodba nima razlogov o odločilnem dejstvu, s kom je tožena stranka sklenila pogodbo o delu. Le pogodbena stranka je lahko subjekt materialnopravnega razmerja v predmetnem sporu.
Tožena stranka je imela možnost na glavni obravnavi izraziti svoj dvom v pravilnost izvedeniškega mnenja pa tega ni storila. Le tako bi lahko dosegla pravočasno, da se izvede še dokaz z drugim izvedencem. Zato pritožbena trditev, da zaradi pomanjkanja časa tožena stranka ni uspela pravočasno preveriti izvedeniškega mnenja ni upoštevna.
Neutemeljeno potrdilo o izvršljivosti sklepa o izvršbi, izdanega na podlagi verodostojne listine, razveljavi na predlog ali po uradni dolžnosti izvršilno sodišče.
Sodišče prve stopnje je obtožencu v izrečeno zaporno kazen vštelo izrečeno denarno kazen po odločbi sodnika za prekrške, v izrečeno stransko kazen pa z isto odločbo izrečen varstveni ukrep prepovedi vožnje motornega vozila. Ker iz podatkov spisa ni razvidno, da bi bil obtožencu izrečen varstveni ukrep tudi izvršen, je sodišče prve stopnje z odločitvijo o vštetju kazni in varstvenega ukrepa po določbi 49. člena KZ, prekršilo kazenski zakon.
sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - neutemeljen ugovor - ugovor po izteku roka - ugovor zoper izvršilni sklep
V zvezi z novim izvršilnim sredstvom dolžnik konkretno ne ugovarja. Ker torej dolžnik ni navedel in dokazal dejstev, ki preprečujejo izvršbo z novim izvršilnim sredstvom v smislu 55. čl. ZIZ, niti izkazal okoliščin, ki bi upravičevale vložitev ugovora po izteku roka, je njegov ugovor neutemeljen v smislu določb 2. odst. 53. čl. ZIZ.
izvršba na premičnine - obvestilo o rubežu - brezuspešen poskus rubeža - ponovni rubež - ustavitev izvršbe
Obveščanje upnika o neuspešnem rubežu v ZIZ ni predvideno, zato je potrebno dikcijo zakona razlagati tako, da takšno obvestilo ni potrebno, še posebej glede na nedvoumno obveznost upnika po 3. odst. 82. čl. ZIZ, da se rubeža udeleži.
zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - skladnost izpoved
Dejansko stanje ni zmotno ugotovljeno, če je sodišče prve stopnje oprlo izpovedbo na skladno izpovedbo oškodovanke in njenega moža, ki sta obtožbo v celoti potrdila.
Sodišče prve stopnje je vse izvedene dokaze ocenilo in nato svojo odločitev, s katero je spoznalo obtoženko za krivo očitanega kaznivega dejanja, temeljito obrazložilo. Zato je dejansko stanje pravilno in popolno ugotovilo, ne pa nepopolno, kot je očitala obtoženka v pritožbi.
prepozna pritožba - nepopolna pritožba - potek prekluzivnega roka
Če je nepopolna pritožba, v kateri je napovedana dopolnitev, ki je vložena po preteku roka za pritožbo, vložena prepozno, se obe pritožbi zavržeta kot prepozni.
Če ugotovi sodišče 2. stopnje, ko odloča o pritožbi okrožnega državnega tožilca zoper oprostilno sodbo, da je sodišče dejstvo iz izvedenskega mnenja zmotno presodilo in je na to dejstvo oprlo oprostilno sodbo, sme sodišče 2. stopnje na seji senata ob drugačni presoji tega dejstva spremeniti izpodbijano oprostilno sodbo v obsodilno.