ZPP (1977) člen 353, 353/1, 368, 353, 353/1, 368. ZDR člen 35, 103. ZDSS člen 14, 22, 22/2, 14, 22, 22/2.
prenehanje delovnega razmerja - družba z enim družbenikom - družba z omejeno odgovornostjo - pristojni organ
V enoosebni družbi, v kateri je edini lastnik hkrati direktor družbe, je le-ta tudi organ upravljanja in je zato kot tak pristojen za sprejem programa trajno presežnih delavcev po 35. členu ZDR.
ZRPJZ člen 19, 19. Kolektivna pogodba za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije člen 79.
kolektivna pogodba
19. člen Zakona o razmerjih plač v javnih zavodih določa, da zaposlenim v javnih zavodih pripadajo dodatki, določeni s kolektivno pogodbo, z zakonom ali na njegovi podlagi izdanim predpisom. Ta določba ni podlaga, da lahko tožena stranka - splošna bolnišnica - sprejme splošni akt, ki podrobneje ureja dodatek, določen s kolektivno pogodbo (dodatek zaradi izpostavljenosti ionizirajočemu sevanju - 79. člen Kolektivne pogodbe za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije). Na podlagi določb zakona se lahko izda le podzakonski predpis, na podlagi kolektivne pogodbe pa predpis ne more biti izdan. Tak pravilnik, kot splošni akt, bi moral biti sprejet na način in od subjektov, kot se sprejema kolektivna pogodba.
ZDR člen 36f, 36f/3. ZDSS člen 14, 14/4. ZPP-77 člen 166, 166/2, 367, 373, 373-4.
sklep o prenehanju delovnega razmerja - odpravnina po 36. f členu ZDR
Ker je delodajalec v sklepu o prenehanju delovnega razmerja določil kot osnovo za izračun odpravnine bruto plačo, ki jo je prejemal zadnje tri mesece pred prenehanjem delovnega razmerja, je tožnik upravičen do odpravnine po osnovi bruto plače, saj takšna določitev odpravnine ni v nasprotju z določbo 3. odst. 36.f čl. ZDR, čeprav je po uveljavljeni sodni praksi osnova za odpravnino trajno presežnim delavcem po 36. f. členu ZDR neto plača.
ugovor zoper sklep o izvršbi - rok za ugovor - obrazložen ugovor - pravica do nadomestila preživnine
Dolžnik mora na sklep o izvršbi ugovarjati v 8 dneh in v ugovoru navesti vsa dejstva, s katerimi ga utemeljuje, in predlagati dokaze. Kasnejših navedb sodišče ne upošteva.
Otrok pridobi pravico do nadomestila preživnine od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahtevka, njegove terjatve proti preživninskemu zavezancu pa do višine po zakonu zagotovljenih pravic preidejo na sklad z dnem izvršitve odločbe o priznanju pravic.
Načine pridobitve (so)lastninske pravice določa ZTLR, med katerimi pa ni adaptacije oziroma izboljšave stvari. Soglasje lastnika za adaptacijo njegovega stanovanja in vedenje lastnika za izvajanje adaptacije ne more vplivati na lastninskopravno razmerje - da bi se spremenilo to, bi bila potrebna pogodba med lastnikom in izvajalcem adaptacije o pridobitvi določenega solastniškega deleža izvajalca adaptacije na stanovanju.
Ker sodišče odloča o vpisu po stanju vložitve predloga za vpis, mora biti predlogu za vpis predložena listina predpisana po določbah zakona, ki je veljal v času vložitve predloga.
Tožena stranka izrecno zanikala, da je prišlo do zamenjave korita. S tem je zatrjevala negativno dejstvo, ki ga ni mogoče dokazovati. Zato je dokazno breme na tisti stranki, ki zatrjuje nasprotno, torej pozitivno dejstvo.
ZIZ člen 289, 289. ZPP člen 343, 343/1, 343/3, 343, 343/1, 343/3.
izvršitelj - predujem - pravni interes za pritožbo
Dolžnik za pritožbo zoper odločitev sodišča prve stopnje o založitvi predujma za stroške izvršitelja nima pravnega interesa, saj tak sklep, ki založitev predujma nalaga upniku, zanj ni neugoden.
Odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo pomeni določitev denarnega zadoščenja za škodo, ki je ni mogoče reparirati, ker prizadete pravno varovane dobrine, kot so bolečine in strah, nimajo cene. Odškodnina za nepremoženjsko škodo pridobi značaj denarne terjatve šele takrat, ko jo sodišče ob upoštevanju zakonskih meril in razmer v času izdaje sodbe naloži v plačilo toženi stranki. Tožena stranka je zato v plačilni zamudi za izpolnitvijo svoje denarne obveznosti šele od izdaje sodbe dalje in od takrat dalje dolguje tudi zamudne obresti po 1. odst. 177. čl. ZOR.
V tej zadevi je predlagatelj predlog za delitev skupnega premoženja enostransko umaknil, zato je krivdno povzročil nasprotni udeležnki stroške postopka. Stroškov nasprotne udeleženke pa ni dolžan povrniti, ker jih tu niti med postopkom niti v 15 dneh po prejemu sklepa o umiku ni priglasila.
ZPP člen 337, 337/1, 499, 499/3, 337, 337/1, 499, 499/3.
nova dejstva in novi dokazi v pritožbi
Pritožnik ne sme navajati novih dejstev in predlagati novih dokazov, razen če izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti oziroma predlagati na prvem naroku za glavno obravnavo po uveljavitvi zakona.
Če zapustnik z oporočnim razpolaganjem in z darili med živimi prekorači vrednost razpoložljivega dela zapuščine, gre po zakonu za prikrajšanje nujnega deleža (1. in 2. odstavek 34. člena ZD). Prikrajšanje nujnega deleža se na zahtevo nujnega dediča odpravi z zmanjšanjem ali odpravo oporočnih razpolaganj (redukcija oporočnih razpolaganj), če se prikrajšanje na ta način ne da odpraviti, pride do vračanja daril (restitucija daril, 35. člen ZD) po predpisanem vrstnem redu in načinu (35., 36., 37., 38. člen ZD). Zmanjšanje oporočnih razpolaganj in vrnitev daril mora zahtevati nujni dedič v zapuščinskem postopku. Če dejanska podlaga njegovega zahtevka ni sporna, odloči o njegovi zahtevi zapuščinsko sodišče. Če pa je dejanska podlaga sporna, se odloča o tem v pravdi (napotitev zapuščinskega sodišča). Če torej ne gre za spor o dejstvih, lahko zapuščinsko sodišče samo odloči o zmanjšanju oporočnih razpolaganj, o vrnitvi daril pa le, če so obdarjenci udeleženci zapuščinskega postopka in zahtevo izrecno priznajo. V nasprotnem primeru lahko uveljavlja nujni dedič zahtevek za vrnitev daril le v pravdi.
Izgubljeno preživljanje v obliki rente se prisodi po primerjavi sredstev, ki jih je pokojni namenjal obema tožnicama za njuno preživljanje in mesečnih dohodkov, ki jih tožnici prejemata v obliki pokojnine in varstvenega dodatka.
ZOR člen 414, 414. ZPP člen 2, 2/1, 191, 195, 314, 2, 2/1, 191, 195, 314.
sosporništvo - dolžnik - meje zahtevka - delna sodba
Ker solidarni dolžniki niso enotna pravdna stranka, je vsak od njih kot sospornik v pravdi samostojna stranka (195. čl. ZPP) in je spor mogoče rešiti za vsakega sospornika različno in izdati različne odločbe. To pa pomeni, da je v primeru, če je tožbeni zahtevek zrel za končno odločitev glede nekaterih od dolžnikov mogoče v tem delu izdati delno sodbo (314. čl. ZPP). Primerjava tožbenega predloga in izdane sodbe pokaže, da je beseda "solidarno" plačilo iz tožbenega predloga zamenjana v "nerazdelno" plačilo. Glede na avstrijsko pravo, ki je bilo pri nas v uporabi, izraz nerazdelno pomeni solidarno (prim. pragrafe 891 do 896 ODZ, ki urejajo korealne - solidarne obveznosti). Sodišče prve stopnje je torej odločilo v skladu s tožbenim zahtevkom, saj je tožencema naložilo prav solidarno plačilo upnikove terjatve.
Voznikovo izmikanje preiskavi alkoholiziranosti predstavlja pravno domnevo vožnje pod vplivom alkohola, zaradi katere lahko zavarovanec izgubi svoje pravice iz zavarovanja. V primeru, da zavarovanec v pravdi uspešno izpodbije navedeno pravno domnevo, predstavlja dokaz alkoholiziranosti dokazno breme zavarovalnice.
ZVGLD člen 72, 75, 75/2, 75/4, 72, 75, 75/2, 75/4.
škoda - procesna predpostavka za tožbo - pristojni organ - zavrženje tožbe
Sodišče v skladu z določbo specialnega zakona tožbo za povrnitev škode, povzročene po divjadi, zavrže, če oškodovanec predhodno ne vloži prijave škode pri pristojnem občinskem upravnemm organu.