Upnik je med stroški odgovora na ugovor zahteval tudi plačilo takse za odgovor. Ker pa iz spisa ni razvidno, da je bila sodna taksa za odgovor na ugovor do trenutka odločanja v pritožbenem postopku že plačana, mu pritožbeno sodišče teh stroškov ni priznalo.
ZOR člen 173, 177, 376, 377, 388, 173, 177, 376, 377, 388.
škoda - rok - pasivna legitimacija - zastaranje - litispendenca
V kolikor bi pritrdili stališču tožene stranke, da je prevzem pravic in dolžnosti po osamosvojitvi od bivše zvezne države, posebna oblika litispendence, katere predmet ni istovetnost pravnih oseb, marveč istovetnost pravic in dolžnosti oziroma pravnih položajev, potem bi tožeča stranka vsekakor morala počakati na bodočo delitveno bilanco med novo nastalimi državami. Ker pa vprašanje pravnega nasledstva države SFRJ še ni rešeno, Republika Slovenija pa je le ena od držav v okviru bivše SFRJ, ki čaka na rešitev pravnega nasledstva, je v tej situaciji ni mogoče šteti za pravno naslednico bivše SFRJ zato, ker je s prej citiranimi zakoni prevzela med ostalim tudi pravice in dolžnosti, ki so nastale v zvezi z delovanjem JLA.
taksa - zastaranje pravice zahtevati plačilo sodne takse - zastaranje - nastanek taksne obveznosti
Medtem ko relativno zastaranje pravice zahtevati plačilo sodne takse prične teči s prvim dnem leta, po izteku leta, v katerem je taksna obveznost nastala, začne absolutno teči z dnem njenega nastanka.
ZKP člen 194, 194/1, 434, 434/1, 194, 194/1, 434, 434/1.
obdolženec
Ker sta zasebna tožilca v zasebni tožbi navedla pravilni naslov delovne organizacije, v kateri je bil obdolženec v času vložitve zasebne tožbe zaposlen, naknadno pa tudi pravilni naslov njegovega stalnega prebivališča, sta svoje obveznosti o podatkih iz 434. člena ZKP izčrpala ter je zato sodišče tisto, ki mora zagotoviti udeležbo obdolženca na glavni obravnavi. Ker se je ta očitno izmikal svoji zakonski dolžnosti s tem, da nobene od pravilno naslovljenih pošiljk ni hotel dvigniti, bi se moralo sodišče prve stopnje poslužiti ukrepov za njegovo prisilno privedbo. Ker pa je nasprotno zasebno tožbo zavrglo z utemeljitvijo, da zasebna tožilca nista dostavila tudi zahtevanih rojstnih podatkov o obdolžencu, je sodišče druge stopnje pritožbi pooblaščencev zasebnih tožilcev ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo.
Vprašanje vzrokov za nevzdržnost zakonske zveze pri odločanju o pravici do preživnine razvezanega zakonca je podrejenega pomena. Njegova presoja pride v poštev le takrat, ko sodišče ugotovi, da obstoje navedene zakonske predpostavke oziroma pogoji za prisojo preživnine.
Ker je bil plačilni nalog že izdan zoper osebo, ki ne obstoji in ker takšne pomanjkljivosti v samem plačilnem nalogu ni mogoče popraviti, bi ga moralo sodišče prve stopnje razveljaviti (5. odstavek 81. člena ZPP), postopek pa nadaljevati po tožbi proti P.... d.o.o. (1. odstavek 81. člena ZPP).
Ali sklenitev sporne najemne pogodbe predstavlja nedovoljeno razpolaganje po 88. členu Zden, bo mogoče zaključiti šele, ko bo sodišče prve stopnje ugotovilo, ali je bil lastnik stanovanja s prvo toženko dolžan skleniti najemno pogodbo v skladu z določbo 147. člena SZ.
Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja člen 19, 19/1, 19/2, 21, 21/1, 19, 19/1, 19/2, 21, 21/1. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom člen 11, 11-1, 11, 11-1.
ustavitev izvršbe - predujem - stroški izvršbe
Izvršitelj začne opravljati posamezna dejanja že po prejemu sklepa o določitvi izvršitelja (1. odst. 19. čl. Pravilnika o opravljanju službe izvršitelja), vsekakor pa mora od tedaj voditi evidenco o tem, ali je upnik v danem roku založil predujem (2. odst. istega člena). Zadevo tudi vpiše v evidenco zadev, ki jih prejme izvršitelj v izvršitev (1. odst. 21. čl. Pravilnika), kar pa pomeni, da mu za to pripada plačilo storitve v znesku, kot je to določeno v 1. alinei 11. tar. št. Pravilnika o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom.
poprava sklepa - pozneje najdeno premoženje - pravda ob pogojih za obnovo postopka
Predlog za popravo sklepa bi bilo mogoče obravnavati v smislu določbe 221. člena Zakona o dedovanju, če bi bilo mogoče šteti, da predstavlja druga polovica sporne nepremičnine, pozneje najdeno premoženje, za katero se ob izdaji sklepa ni vedelo, da pripada zapuščini.
Ker iz podatkov zemljiške knjige ne izhaja, da bi predlagateljica na spornih nepremičninah imela pravico uporabe, je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo ugovor predlagateljice in odločilo, da ostane sklep zemljiškoknjižngea referenta v veljavi.
Ker iz dejstev v tožbi ne izvira pravna posledica, ki jo zatrjuje tožeča stranka, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je po preteku roka za popravo tožbe brez obravnave izdalo sodbo, s katero je tožbeni zahtevek zavrnilo.
Iz opisa obdolžencu očitanega dejanja sicer izhaja, da je oškodovanka ob oplaženju vozil utrpela manjšo rano na licu. Ne le, da iz opisa ne izhaja, da gre za lahko telesno poškodbo oškodovanke, kot jo opredeljuje 133. člen KZ, temveč tudi iz podatkov spisa (zdravniški izvid l.št. 19-20) izhaja, da gre le za sled poškodbe. Ker tako iz opisa dejanja ne izhajajo vsi znaki obdolžencu očitanega kaznivega dejanja (iz opisa ne izhaja, da bi bila oškodovanka telesno poškodovana), je sodišče druge stopnje ob ugotovitvi, da zato niso izpolnjeni vsi objektivni znaki kaznivega dejanja po členu 329/I KZ, izpodbijano sodbo po uradni dolžnosti spremenilo tako, da je obdolženca iz razloga 1. točke 358. člena ZKP oprostilo obtožbe.
V primeru, ko sodišče ugotovi, da so bile v določenem obdobju tožničine potrebe z njenimi dohodki in preživnino, ki jo zanjo oče plačuje že do sedaj, v celoti pokrite, za to obdobje ni utemeljen zahtevek na zvišanje preživnine.
ZIZ člen 34, 34/3, 34, 34/3. Sodni red člen 5, 165, 165/1, 221, 221/1, 300, 300/4, 5, 165, 165/1, 221, 221/1, 300, 300/4.
izvršba - litispendenca
Dejstvo, da med istima strankama glede iste terjatve že teče izvršilni postopek, vendar z drugim izvršilnim sredstvom, kot je predlagano z obravnavanim (zavrženim) predlogom za izvršbo, ob pravilnem pravnem razumevanju tako imenovane litispendence po 3. odstavku 189. člena ZPP v zvezi s členom 15 ZIZ in z njo nujno povezane identitete izvršilnih predlogov, privede do sklepa, da v obravnavanem primeru ne gre za identiteto izvršilnih predlogov in s tem za litispendenco. Sedaj obravnavani izvršilni predlog vsebinsko predstavlja zgolj predlagano razširitev že dovoljene izvršbe še z drugim izvršilnim sredstvom po 3. odstavku 34. člena ZIZ.
sklep o ugovoru - naslov dolžnika - brezuspešen poskus rubeža
Ugovor tretjega v izvršbi na premičnine bi se moral sicer res nanašati na konkretne (zarubljene) premičnine, vendar bi moralo sodišče prve stopnje upoštevati, da na naslovu, kjer dolžnika ni, tudi ni predmetov, ki bi bili v lasti oz. v posesti dolžnika.
Ker tudi že iz opisa ravnanja obdolženca v obtožnem predlogu, kot je bil sprejet v sodbeni izrek, izhaja, da je obdolženec zapustil delavnico po sklenitvi poslov z obema oškodovancema in tudi, da je že v začetku leta 1996 oškodovancu O. delno vrnil avans (skupaj 177.000,00 SIT), med postopkom pa tudi drugemu oškodovancu celotno glavnico, navedena dejstva, glede na ostala ugotovljena dejstva, na katera utemeljeno opozarja pritožba, po oceni pritožbenega sodišča ne zadoščajo za zanesljiv sklep, da obdolženec že ob sklenitvi poslov ni nameraval opraviti dogovorjenih del in da je izvabil avanse od oškodovancev z namenom trajne pridobitve protipravne premoženjske koristi.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - predložitev pooblastila - pooblastilo
Med listinami v spisu (prilogami) je tudi pooblastilo upnika odvetniku. Glede na to, da je iz vsebine pooblastila razvidno, da ga je podpisal zakoniti zastopnik družbe - upnika, za posledico iz 4. odst. 98. člena ZPP ni podlage, saj poziv pooblaščencu, da dopolni pooblastilo, ni bil potreben.
Odločitev sodišča prve stopnje temelji na določilu 1. odst. 91. čl. ZPP, po katerem sodišče zavrže kot nedovoljeno izredno pravno sredstvo, vloženo po pooblaščencu, ki ni oseba, doočena v 3. odst. 86. člena ZPP (ni odvetnik oziroma glede na določilo 4. odst. 86. čl. ZPP stranka sama nima opravljenega pravniškega državnega izpita). Sicer pa je revizija kot izredno pravno sredstvo dovoljena le zoper sklep sodišča druge stopnje, s katerim je bil postopek pravnomočno končan (1. odst. 384. čl. ZPP). Ker to sklep o predlogu za oprostitev plačila sodnih taks ni, revizija ni dovoljena tudi iz tega razloga (4. odst. 384. čl. v zvezi z 2. odst. 374. čl. ZPP). Čeprav so dopustne tudi začasne odredbe, ki so identične s tožbenim zahtevkom (t.i. regulacijske ali ureditvene začasne odredbe), pa sodišče prve stopnje predloga ni zavrnilo le iz tega razloga, saj je ugotovilo tudi, da razlogi iz 427. čl. ZPP zanjo ne obstajajo.
ZD člen 221, 221/1. ZPP (1977) člen 144, 380, 380-1.
dedovanje - sklep o dedovanju - vročitev - rok za pritožbo - zavrženje pritožbe - naknadno najdeno premoženje - status zapuščine - dedovanje naknadno najdenega premoženja
Če gre za dve zapuščinski masi, ki se v skladu z zakonom o dedovanju in specialnem zakonom o dedovanju zaščitenih kmetij obravnavata po različnih pravilih, je treba o dedovanju kasneje najdene zapuščine odločati na novi zapuščinski obravnavi.