Če je bila sodna odločba vročena obdolžencu v času sodnih počitnic, je rok za pritožbo potekel 16. avgusta. Pritožba vložena po tem datumu, je prepozna in se zavrže.
izterjava neplačane takse - pritožba - ugovor zastaranja
Iz podatkov v spisu je razvidno, da je bil dne 07.02.2000 pooblaščencu tožeče stranke opomin za plačilo sodne takse za tožbo ter za taksni opomin vročen. Zato je pritožbena navedba o neprejemu naloga za plačilo sodne takse neutemeljena.
Del parcele je njen nesamostojen del, ki deli pravno usodo preostalega dela parcele. Na njem nihče ne more pridobiti lastninske pravice, ki bi bila drugačna od lastninske pravice na celotni parceli oziroma na preostalem delu parcele. Zato tisti, ki poseduje samo del parcele, ne more s priposestvovanjem pridobiti lastninske pravice zgolj na tem (nesamostojnem) delu stvari (v skladu z načelom speicalnosti je lahko predmet stvarne pravice le samostojen, točno določen, individualiziran objekt).
Obtoženec je glede na letne gume, zasneženo cestišče po klancu navzdol in glede na ovinek, vozil z neprimerno hitrostjo, ne glede na to, da je vozil počasi, saj bi moral montirati verige ali pa preložiti vožnjo.
Pritožbene navedbe, da je obd. bil med vožnjo z motornim kolesom tako vinjen, da je bil neprišteven in kazensko neodgovoren, so neutemeljene, ker je zavestna malomarnost dokazana.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neutemeljen ugovor - odlog plačila
Dolžnik je v ugovoru uveljavljal ugovorni razlog odloga plačila. V dokaz svoji trditvi je sicer predlagal zaslišanje predstavnikov strank, vendar jih imensko ni navedel. Prav tako ni imensko navedel, s katerim predstavnikom upnika naj bi se dolžnikov direktor ustno dogovoril, niti, kdaj naj bi do dogovora prišlo.
zamudna sodba - odgovor na tožbo - sklepčnost tožbe
Ne moti, da je sodišče prve stopnje zavrglo vlogo, kljub temu da v zakonu o tem ni posebne, izrečne določbe, saj je sankcija za vložitev vloge po izteku nepodaljšljivega zakonskega roka njeno zavrženje, kot to izhaja iz predpisov, ki veljajo za posamezna procesna dejanja, npr. za predlog za vrnitev v prejšnje stanje, ugovor proti plačilnemu nalogu, redna in izredna pravna sredstva. Tisti del vročilnice, ki jo izpolni sodišče, je javna listina. Javna listina pa dokazuje resničnost tistega, kar je na njej navedeno. Vendar pa je dovoljeno dokazovati nasprotno, pri čemer dokazno breme (z vsemi možnimi dokazili) nosi stranka, ki trdi, da je bila vročilnica nepravilno sestavljena. Sodišče ob izdaji zamudne sodbe ne raziskuje, ali je podano dejansko stanje, na katero opira tožnik svoj zahtevek, dejanskega stanja ne raziskuje glede resničnosti, ampak podane navedbe samo pravno vrednoti, tj. presodi, ali iz dejstev, ki jih je navedel tožnik v tožbi, izhaja tista pravna posledica, ki jo zatrjuje v zahtevku.
ZSSuk člen 15č, 15d, 15g, 15č, 15d, 15g. UZITUL člen 22, 22b, 22b/3, 22, 22b, 22b/3.
vloga - prekinitev postopka po uradni dolžnosti
Ker je tožbeni zahtevek, s katerim zahteva tožnik plačilo deviznega zneska, ki ga je kot varčevalec deponiral pri toženi stranki - Ekspozituri Banja Luka, vsaj posredno povezan s pravnimi razmerji do subjektov nekdanje SFRJ, bi moralo sodišče postopati v skladu s 15g. členom ZSSuk in glede na pridobljeno mnenje Sklada RS za sukcesijo odločiti po 15č. členu tega zakona.
sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - neutemeljen ugovor - ugovor po izteku roka - ugovor zoper izvršilni sklep
V zvezi z novim izvršilnim sredstvom dolžnik konkretno ne ugovarja. Ker torej dolžnik ni navedel in dokazal dejstev, ki preprečujejo izvršbo z novim izvršilnim sredstvom v smislu 55. čl. ZIZ, niti izkazal okoliščin, ki bi upravičevale vložitev ugovora po izteku roka, je njegov ugovor neutemeljen v smislu določb 2. odst. 53. čl. ZIZ.
Neutemeljeno potrdilo o izvršljivosti sklepa o izvršbi, izdanega na podlagi verodostojne listine, razveljavi na predlog ali po uradni dolžnosti izvršilno sodišče.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339, 339/2, 339/2-14.
dejstva - odločilna dejstva - izpodbijane sodbe
Čeprav je tožna stranka že v postopku na prvi stopnji oporekala aktivni legitimaciji tožeče stranke v tem sporu, ker naj bi bila v materialnopravnem razmerju glede naročila dela, katerega plačilo sedaj vtožuje tožeča stranka, z družbo C. d.o.o. in ne s tožečo stranko C., J. P. s.p., za odločitev o utemeljenosti tožbenega zahtevka po presoji sodišča prve stopnje ni bistveno, s kom je tožena stranka sklenila pogodbo o delu. Glede na tako stališče sodišča prve stopnje izpodbijana sodba nima razlogov o odločilnem dejstvu, s kom je tožena stranka sklenila pogodbo o delu. Le pogodbena stranka je lahko subjekt materialnopravnega razmerja v predmetnem sporu.
preživnina za mladoletnega otroka - preživljanje otrok - darilo
Starši se pri oceni svojih možnosti, da prispevajo k preživljanju otrok, ne morejo sklicevati na svoje kreditne obveznosti. Zavezanec mora preživnino plačevati v denarju in na roke zakonitemu zastopniku upravičenca. Če upravičencu daje žepnino ali mu kupuje stvari ali neposredno poravnava stroške, s tem ne izpolnjuje svoje preživninske obveznosti.
Tožena stranka je imela možnost na glavni obravnavi izraziti svoj dvom v pravilnost izvedeniškega mnenja pa tega ni storila. Le tako bi lahko dosegla pravočasno, da se izvede še dokaz z drugim izvedencem. Zato pritožbena trditev, da zaradi pomanjkanja časa tožena stranka ni uspela pravočasno preveriti izvedeniškega mnenja ni upoštevna.
Dolžnik je upniku dolžan povrniti stroške, potrebne za izvršbo. Če je izvršba pravnomočno dovoljena, sodšče presodi le, ali so bili stroški potrebni in ali gredo upniku v zahtevani višini, ne pa več, ali je utemeljeno predlagal izvršbo.
Da bi imetnik vendarle imel posestno varstvo, bi moral dokazati, da je v takšnem ekonomskem razmerju do te stvari, ki se na zunaj manifestira kot dejanskost ene od oblik uporabe. Ta mora biti taka, da ima od nje določene koristi in da je zaradi ohranitve takšnega svojega položaja upravičen do posestnega varstva. Zakon nudi posestno varstvo vsaki zadnji posesti (1. odstavek 78. člena ZTLR), ne glede na to, koliko časa je trajala.
Tožena stranka je bila na podlagi 1. odst. 620. čl. ZOR dolžna tožeči stranki dovoliti, da napako, v kolikor je res obstajala, odpravi. Tega pa, kot je bilo že ugotovljeno, tožena stranka tožeči ni omogočila.