Pravna podlaga
ZZZDR člen 5a, 105, 5a, 105.
Jedro
Ocena izvedencev je bila, da je očetov odnos do otroka primernejši, toplejši, z izrazitim posluhom za otrokove potrebe in koristi in da se to odraža tudi v čustveni navezanosti dečka na očeta, kar je še posebej slikovito in nazorno orisala izvedenka ob opisu srečanja s staršema in otrokom. Kljub popolnoma jasnim in enotnim trem strokovnim mnenjem je sodišče prve stopnje brez ustreznega strokovnega znanja ocenilo, da bo za otroka koristneje, če ostane z materjo. Pri tem je izpostavilo, da je mati stara petinštirideset let in da je to njen edini otrok, navedlo pa je tudi, da je bila osnovna težava na samem začetku sodelovanja med pravdnima strankama prav očetova velika izražena želja po stikih, ki jih je mati takrat še preprečevala. Namesto, da bi sodišče dejstvo, da si je oče želel rednih stikov z otrokom, štelo očetu v dobro, dejstvo, da je mati te stike preprečevala in zaostrovala odnose med njima, pa ocenilo s stališča njene sposobnosti skrbeti in varovati otrokove koristi, je vzrok za konflikt pripisalo očetovi želji, da vidi sina. Višje sodišče ponovno poudarja, da imajo koristi otroka prednost pred koristmi staršev in da ima pri odločitvi o tem, akteremu od staršev zaupati otroka prednost tisti od staršev, ki je sposoben preseči lastne interese in otroku zagotoviti varnost, toplino, čustveno ravnotežje in stabilnost, kar je za otroka te starosti zelo pomembno, kot sta poudarila izvedenca. Ob skladni oceni izvedencev, da je oče bolj prožen glede vzgoje in zadovoljevanja otrokovih potreb, je mogoče oceniti, da bo oče poskrbel za ustrezen odnos sina do matere in tudi zagotovil redno vzdrževanje stikov med materjo in dečkom. Zato je višje sodišče ob pravilni uporabi 5a. čl. ZZZDR, na podlagi četrte točke 358. čl. Zakona o pravndem postopku ((Ur.l. RS št. 36/04, v nadaljevanju ZPP) spremenilo odločitev o varstvu in vzgoji mld. G. tako, da je tožbvenemu zahtevku tožnika ugodilo in ga je zaupalo v varstvo in vzgojo očetu.