• Najdi
  • <<
  • <
  • 4
  • od 5
  • >
  • >>
  • 61.
    VDS sodba Pdp 145/2005
    7.7.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03010
    ZDR člen 88, 88/1, 88/1-2, 88, 88/1, 88/1-2.
    odpoved delavca - bolezen delavca
    Dalj časa trajajoča bolniška odsotnost delavca z dela, tudi če

    delavec zaradi bolezni ne bo več sposoben opravljati dela na svojem

    delovnem mestu (saj zaradi zdravstvenih težav ne sme več prihajati v

    stik z moko), ne predstavlja razloga nesposobnosti po 2. alineji 1.

    odstavka 88. člena ZDR.

     
  • 62.
    VSL sodba in sklep I Cpg 1043/2004
    7.7.2005
    STEČAJNO PRAVO
    VSL05552
    ZPPSL člen 40, 40/4, 41, 63, 63/1, 40, 40/4, 41, 63, 63/1.
    prisilna poravnava - učinek - dolžnik - prijava
    Pogodba, ki je bila od začetka postopka prisilne poravnave delno

    izpolnjena, ni bila med postopkom prisilne poravnave odpovedana.

    Dolžnik je dolžan izpolniti (plačati opravljeno delo) pogodbeno

    obveznost skladno s pogodbo.

     
  • 63.
    VDS sklep Pdp 840/2005
    7.7.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03046
    ZPP člen 105a, 105a/1, 105a, 105a/1.
    oprostitev plačila - odgovor na tožbo - pravna oseba
    Pravno osebo lahko sodišče v sporih v zvezi z njeno dejavnostjo

    oprosti plačila sodnih taks, če ta nima sredstev za plačilo in jih

    tudi ne more zagotoviti brez ogrožanja svoje dejavnosti le za vloge,

    naštete v 1. odstavku 105a člena ZPP. Ker odgovor na tožbo v

    citiranem členu ni zajet, je sodišče pravilno zavrnilo predlog tožene

    stranke za oprostitev plačila sodbe takse za odgovor na tožbo.

     
  • 64.
    VSL sodba in sklep I Cpg 365/2004
    7.7.2005
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL06225
    ZOR člen 154, 154/1, 155, 189, 189/2, 200, 154, 154/1, 155, 189, 189/2, 200.
    škoda - izgubljeni dobiček - nepremoženjska škoda
    Višino škode iz naslova izgubljenega dobička je tožeča stranka

    opredelila z navedbo, da ima ob prodaji enega vozila 600.000,00 SIT

    zaslužka, ob desetih neprodanih vozilih pa naj bi bila zato

    prikrajšana za 6.000.000,00 SIT. Obstoj te škode, ki naj bi bil po

    trditvah tožeče stranke v vzročni zvezi z očitanimi kršitvami, je

    utemeljevala s trditvami, da se je prodaja vozil znamke C.V.

    zmanjšala v letu 1998 v razmerju do konkurenčnih vozil, kar se je

    nadaljevalo tudi v letih 1999 in 2000. Prodaja tega vozila pa naj bi

    bila tudi manjša od planiranih izhodišč v letih 1998, 1999 in 2000

    (trditve tožeče stranke po VI. točko, l. št. 25).

    Te trditve po presoji pritožbenega sodišča ne dajejo osnove za

    ugotavljanje, kaj je bil za tožečo stranko v trenutku očitanih

    kršitev "normalni tek stvari" pri prodaji spornih vozil. "Normalni

    tek stvari" v kontekstu 3. odst. 189. čl. ZOR je namreč poslovanje v

    takšnem obsegu, kot ga lahko predvidevamo glede na poslovanje v

    preteklih obdobjih (Nina Plavšak v Obligacijski zakonik s

    komentarjem, 2003, 1. knjiga, stran 950). Povedano drugače, pojem

    "normalni tek stvari" iz 3. odst. 189. čl. ZOR opredeljujejo pretekla

    dejstva iz poslovanja, za katerega tožeča stranka trdi, da je bilo

    prizadeto zaradi očitanih kršitev. Le na podlagi teh dejstev je moč

    sklepati tudi o obstoju vzročne zveze med očitanimi kršitvami in

    zatrjevanim izgubljenim dobičkom, ki je tudi predpostavka

    odškodninske obveznosti. Trditev o teh, preteklih dejstvih iz

    trgovanja s spornimi avtomobili, to je avtomobili C. V., ki so ji

    služili za izračun premožejske škode, pa tožeča stranka ni podala.

     
  • 65.
    VDS sklep Pdp 834/2005
    7.7.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03035
    ZPP člen 189, 189/1, 189/3, 189, 189/1, 189/3.
    litispendenca - tožba - obstoj pravde
    Pravda začne teči z vročitvijo tožbe toženi stranki (1. odstavek 189.

    člena ZPP) in ne že z vložitvijo tožbe. Zato je sodišče prve stopnje

    kasneje vloženo tožbo nepravilno zavrglo zaradi litispendence, saj je

    zmotno štelo, da že predhodno vložena tožba zadostuje za odločitev o

    zavrženju kasneje vložene tožbe (3. odstavek 189. člena ZPP). Takšna

    odločitev bi bila zakonita le, če bi bila predhodno vložena tožba

    toženi stranki vročena.

     
  • 66.
    VSC sodba Cp 191/2004
    7.7.2005
    obligacijsko pravo
    VSC01164
    ZOR člen 85, 85/1, 87, 87/1, 148, 148/1, 85, 85/1, 87, 87/1, 148, 148/1.
    pogodba - prekoračitev pooblastil
    Čeprav je pogodbo o vplačilu are v imenu in za račun prodajalke podpisal posrednik, takšna pogodba zavezuje neposredno zastopano in drugo pogodbeno stranko. Slednja tako od posrednika, ki ni pogodbena stranka, ne more zahtevati njene razveljavitve, niti njene spremembe v smislu znižanja are ter posledično vrnitve (preveč) plačanega zneska.

     
  • 67.
    VSL sodba I Cpg 718/2003
    7.7.2005
    obligacijsko pravo
    VSL06206
    ZOR člen 468/1, 468/1.
    pogodba - izročitev stvari
    Predmet izpolnitve prodajne pogodbe je to, kar je dogovorjeno. V

    konkretnem primeru je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da

    tožena stranka ni postavila relevatnih trditev o tem, da naj bi se s

    tožečo stranko dogovorili, da se vročitev stvari šteje za opravljeno

    le z vročitvijo blaga toženi stranki skupaj z vročitvijo atestov.

    Prodajalec je dolžan kupcu vročiti stvar v brezhibnem stanju. Tožena

    stranka ni trdila, da blago ni bilo v brezhibnem stanju. Zato se

    tožena stranka proti zahtevku za plačilo blaga ne more uspešno

    upirati le s trditvami, da ob dobavi blaga niso bili vročeni tudi

    atesti.

     
  • 68.
    VDS sklep Pdp 895/2005
    7.7.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03036
    ZDR člen 85, 85/1, 85/3, 85, 85/1, 85/3.
    začasna odredba - krivdna odgovornost - zadržanje izvršitve sklepa delodajalca
    Pogoji za izdajo začasne odredbe zadržanja učinkovanja redne odpovedi

    PZ iz krivdnega razloga po 3. odstavku 85. člena ZDR niso podani,

    čeprav je sindikat odpovedi nasprotoval, saj delavec ni predhodno

    zahteval zadržanja učinkovanja prenehanja PZ zaradi odpovedi pri

    delodajalcu po 1. odstavku 85. člena ZDR.

     
  • 69.
    VDS sodba Pdp 1012/2004
    7.7.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03050
    ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88, 88/1, 88/1-1.
    odpoved - pogodba o zaposlitvi - pravni interes
    Delodajelec podane odpovedi pogodbe o zaposlitvi ne more enostransko

    preklicati. Potem, ko je delavec redno odpoved PZ iz poslovnega

    razloga že prejel, je za preklic odpovedi potrebna njegova

    privolitev, ne glede na to, ali delavec preklic odpovedi PZ prejne

    pred vložitvijo tožbe ali po tem, ko je tožbo že vložil.

    Ker enostranski preklic nima pravnih posledic in s preklicem odpovedi

    PZ ne oživi, ima delavec pravni interes za vložitev tožbe in mora

    sodišče odločiti o utemeljenosti tožbenega zahtevka za ugotovitev

    nezakonitosti redne odpovedi PZ iz poslovnega razloga.

     
  • 70.
    VSL sodba II Cp 1523/2004
    6.7.2005
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL50043
    ZOR člen 178, 178/1, 178/2, 178, 178/1, 178/2. ZPP člen 215, 215. ZVCP-1 člen 41, 41/1, 41/2, 41/3.
    odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - dokazno breme - krivda
    Na tožeči stranki je bilo breme, da dokaže, da je toženec ravnal

    nedopustno, in ne obratno. V primerih vzajemno povzročenih škod

    pravilo o domnevani krivdi odpove. Izključno krivdo nasprotnika mora

    zatrjevati in dokazati stranka, ki se nanjo sklicuje.

     
  • 71.
    VDS sklep Psp 319/2005
    6.7.2005
    UPRAVNI SPOR
    VDS03715
    ZDSS-1 člen 7, 7.
    pristojnost - socialni spor - samozaposleni v kulturi - plačilo prispevkov za socialno varnost iz državnega proračuna
    V sporu v zvezi s plačevanjem prispevkov za socialno varnost iz

    državnega proračuna je odločilno, ali upravičenec izpolnjuje

    pogoje iz 7. in 9. čl. Uredbe, da je vpisan v razvid

    samozaposlenih v kulturi in da njegovo delo pomeni izjemen

    kulturini prispevek ali da opravlja deficitarni poklic. Obveznost

    plačila prispevkov ne temelji na zavarovalnem razmeru iz 7. čl.

    ZDSS-1, niti ne gre za socialni prejemek, čeprav je dodatni (ne

    pa temeljni) pogoj tudi premoženjski cezus. Ker niso izpolnjeni

    kriteriji iz 7. čl. ZDSS-1, ne gre za socialni spor. Odločbo, ki

    je predmet presoje, je izdal državni organ kot nosilec javnosti

    pooblastil v skladu z zakonom o uresničevanju njenega interesa,

    zato gre za upravni spor.

     
  • 72.
    VSL sklep II Cp 1539/04
    6.7.2005
    DEDNO PRAVO
    VSL50990
    ZD člen 84, 84. ZDEN člen 81.
    dedovanje - ustna oporoka
    ODZ je določal, da je pravni naslov za posredno pridobitev lastninske

    pravice pogodba, odredba za primer smrti, sodniški izrek ali naredba

    zakona. Le za pridobitev lastninske pravice na podlagi pogodbe ali

    sodne odločbe pa je zahteval še nadaljnji pogoj, t. j. razpolagalni

    pravni posel, vknjižbo ali intabulacijo. To pomeni, da če se je

    lastninska pravica pridobila na podlagi zakona, vpis v zemljiško

    knjigo ni bil konstitutiven element za pridobitev lastninske pravice.

     
  • 73.
    VSL sklep II Cp 2069/2004
    6.7.2005
    obligacijsko pravo
    VSL50034
    ZOR člen 314, 361, 361/1, 379, 379/1, 314, 361, 361/1, 379, 379/1.
    zapadlost terjatve - čas izpolnitve - zastaranje - terjatev
    1. Dne 28.1.1991 sklenjenega dednega dogovora ni mogoče šteti kot

    dednega dogovora, ki bi imel vse potrebne elemente za izvršitev in bi

    v smislu določb Zakona o izvršbi in zavarovanju predstavljal primeren

    izvršilni naslov. Stranke se namreč glede roka izpolnitve obveznosti

    niso natančno dogovorile, poleg tega pa se tudi niso določno

    dogovorile glede višine denarne obveznosti. Ob pomanjkanju vseh za

    izvršitev potrebnih elementov pa terjatve, ki jo je tožeča stranka

    pridobila na podlagi dedovanja, ni mogoče opredeliti kot terjatev, ki

    je bila ugotovljena s poravnavo pred sodiščem, zato tudi ni mogoče

    uporabiti določbe 379. člena Zakona o obligacijskih razmerjih o

    desetletnem zastaralnem roku. Terjatev tožeče stranke tako zastara v

    splošnem petletnem zastaralnem roku.

    2. Opredelitev v dednem dogovoru, da sta toženki dolžni, kakor hitro

    bo mogoče, prodati sporne parcele, ne pomeni, da je tožnikov prednik

    lahko uveljavljal svojo pravico takoj naslednji dan. V konkretnem

    primeru rok res ni natančno določen, vendar pa ni mogoče zaključiti,

    da v konkretnem primeru namen posla, narava obveznosti in druge

    okoliščine ne zahtevajo za izpolnitev nekega roka (314. člen ZOR).

     
  • 74.
    VSL sklep IV Cp 3190/2005
    6.7.2005
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
    VSL51319
    ZZZDR člen 106/5, 106/5. ZNP člen 24, 24.
    otrokova želja
    Odvzem pravice do stikov z otrokom, oziroma prepoved stikov

    je popolna omejitev stikov z otrokom, kakršnakoli določitev

    obsega stikov in načina izvrševanja stikov pa je delna

    omejitev stikov z otrokom. Tako predlog matere, kot predlog

    očeta je po svoji vsebini predlog, naj sodišče zaradi

    varstva koristi otroka stike z očetom omeji. Zato je sodišče

    prve stopnje pravilno uporabilo določbo 24. člena ZNP, ko je

    po materinem umiku predloga za prepoved stikov postopek

    nadaljevalo po predlogu očeta za določitev stikov enkrat

    tedensko pod nadzorom v varni sobi.

     
  • 75.
    VSL sodba II Cp 1775/2004
    6.7.2005
    stanovanjsko pravo
    VSL50040
    SZ člen 53, 53/1, 53/2, 53/3, 53/4, 59, 59/2, 53, 53/1, 53/2, 53/3, 53/4, 59, 59/2, 53, 53/1, 53/2, 53/3, 53/4, 59, 59/2.
    stanovanjska najemna razmerja - odpoved najemne pogodbe - krivdni razlog - najemno razmerje
    Tožena stranka v pravdi niti ni zatrjevala, da je o socialni stiski

    obvestila center za socialno delo, pri centru pridobila potrdilo, da

    zaradi socialne stiske ne zmore plačevati najemnine in stanovanjskih

    stroškov, in da je potrdilo v 15 dneh od nastopa socialne stiske

    predložila tožeči stranki kot lastniku stanovanja in občinskemu

    organu, pristojnemu za stanovanjske zadeve. Že zato in upoštevaje

    ugotovitev, da kljub opominu od februarja 2002 dalje ne plačuje

    najemnine in stroškov, je tožbeni zahtevek na odpoved najemne pogodbe

    in izpraznitev stanovanja utemeljen. Sodišče prve stopnje je tako po

    nepotrebnem samo ugotavljalo, ali tožena stranka zaradi socialne

    stiske ne zmore plačevati najemnine in stroškov.

     
  • 76.
    VSL sklep R 748/2005
    6.7.2005
    civilno procesno pravo
    VSL51336
    ZPP člen 32, 481, 481/1, 481/2, 32, 481, 481/1, 481/2.
    spor o stvarni pristojnosti - najemno razmerje - gospodarski spor
    Za odločanje v sporu iz najemnega razmerja, kadar sta

    stranki spora osebi iz 1. ali 2. točke 1. odstavka 481.

    člena ZPP, je ne glede na vrednost spornega predmeta,

    stvarno pristojno okrožno sodišče.

     
  • 77.
    VSL sklep III Cp 1843/05
    6.7.2005
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSL48554
    ZIZ člen 56, 56.
    ugovor po izteku roka - prenehanje terjatve
    Hipoteka preneha z izbrisom iz zemljiške knjige (1. točka 154. člena

    Stvarnopravnega zakonika). Izbris hipoteke se med drugim lahko

    zahteva, če terjatev, zavarovana s hipoteko, preneha (2. točka 154.

    člena SPZ). Vendar po določbi 56. člena ZIZ (Zakona o izvršbi in

    zavarovanju) lahko dolžnik ugovor, ki temelji na dejstvu, ki se

    nanaša na samo terjatev, ki je nastopilo po izvršljivosti odločbe

    oziroma po sklenitvi poravnave, vloži tudi po pravnomočnosti sklepa o

    izvršbi vse do konca izvršilnega postopka, če ga brez svoje krivde ni

    mogel uveljavljati v ugovoru zoper sklep o izvršbi. Če bi dolžnica

    dokazala, da je prišlo do prenehanja terjatve na podlagi zakona proti

    družbi in družbenici, terjatev ne more živeti dalje proti zastavni

    dolžnici. Pritožba utemeljeno opozarja na načelo akcesornosti, saj

    zastavna pravica ne more biti sama sebi namen, temveč je njen namen

    zavarovanje terjatev. Iz tega izhaja, da ni samostojna, temveč je

    stranska (akcesorna) pravica, ki je v svojem obstoju vezana na obsoj

    zavarovane terjatve. Z načelom akcesornosti je prežeto tudi

    prenehanje zastavne pravice, če zavarovana terjatev preneha. Pri tem

    prenehanje terjatve pomeni, da se izvršba ustavi, ne pomeni pa

    izbrisa hipoteke, kar bi lahko dosegla dolžnica na ustrezen način v

    pravdnem postopku. Prenehanje terjatve in izbris hipoteke sta tako po

    določbah ZIZ kot SPZ dva različna pojma.

     
  • 78.
    VSL sodba IV Cp 1510/2005
    6.7.2005
    DRUŽINSKO PRAVO
    VSL51320
    ZZZDR člen 5a, 105, 5a, 105.
    zunajzakonska skupnost
    Ocena izvedencev je bila, da je očetov odnos do otroka

    primernejši, toplejši, z izrazitim posluhom za otrokove

    potrebe in koristi in da se to odraža tudi v čustveni

    navezanosti dečka na očeta, kar je še posebej slikovito in

    nazorno orisala izvedenka ob opisu srečanja s staršema in

    otrokom. Kljub popolnoma jasnim in enotnim trem strokovnim

    mnenjem je sodišče prve stopnje brez ustreznega strokovnega

    znanja ocenilo, da bo za otroka koristneje, če ostane z

    materjo. Pri tem je izpostavilo, da je mati stara petinštirideset let

    in da je to njen edini otrok, navedlo pa je tudi, da je bila osnovna

    težava na samem začetku sodelovanja med pravdnima strankama prav

    očetova velika izražena želja po stikih, ki jih je mati takrat še

    preprečevala. Namesto, da bi sodišče dejstvo, da si je oče želel

    rednih stikov z otrokom, štelo očetu v dobro, dejstvo, da je mati te

    stike preprečevala in zaostrovala odnose med njima, pa ocenilo s

    stališča njene sposobnosti skrbeti in varovati otrokove koristi, je

    vzrok za konflikt pripisalo očetovi želji, da vidi sina. Višje

    sodišče ponovno poudarja, da imajo koristi otroka prednost pred

    koristmi staršev in da ima pri odločitvi o tem, akteremu od staršev

    zaupati otroka prednost tisti od staršev, ki je sposoben preseči

    lastne interese in otroku zagotoviti varnost, toplino, čustveno

    ravnotežje in stabilnost, kar je za otroka te starosti zelo pomembno,

    kot sta poudarila izvedenca. Ob skladni oceni izvedencev, da je oče

    bolj prožen glede vzgoje in zadovoljevanja otrokovih potreb, je

    mogoče oceniti, da bo oče poskrbel za ustrezen odnos sina do matere

    in tudi zagotovil redno vzdrževanje stikov med materjo in dečkom.

    Zato je višje sodišče ob pravilni uporabi 5a. čl. ZZZDR, na podlagi

    četrte točke 358. čl. Zakona o pravndem postopku ((Ur.l. RS št.

    36/04, v nadaljevanju ZPP) spremenilo odločitev o varstvu in vzgoji

    mld. G. tako, da je tožbvenemu zahtevku tožnika ugodilo in

    ga je zaupalo v varstvo in vzgojo očetu.

     
  • 79.
    VSL sklep III Cp 778/2005
    6.7.2005
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSL48560
    ZIZ člen 24, 24/1, 24/4, 37, 37/1, 100, 100/1. ZPP člen 205, 205/1, 205/1-1.
    prekinitev izvršilnega postopka - smrt dolžnika - nadaljevanje izvršbe
    Če stranka, ki ima pooblaščenca (ki mu je dana pravica, da opravlja

    vsa pravdna dejanja), med izvršilnim postopkom umre, do prekinitve

    postopka ne pride. Pooblaščenec opravlja še naprej svojo funkcijo kot

    zastopnik dedičev umrle stranke. Povedano velja za procesno

    nadaljevanje izvršbe in za procesni položaj stranke v postopku. Od

    tega vprašanja je potrebno ločiti vprašanje pasivne legitimacije

    novega dolžnika (dediča) v materialnopravnem smislu. Zato bo moralo

    sodišče prve stopnje v nadaljevanju postopka, kljub temu, da do

    prekinitve ni prišlo, odločiti o vstopu novega dolžnika v izvršbo s

    posebnim sklepom z možnostjo ugovora novega dolžnika. Pravno

    nasledstvo novega dolžnika (dediča) bo moralo biti izkazano z listino

    iz 1. odstavka 24. člena ZIZ, v konkretnem primeru torej s sklepom o

    dedovanju.

     
  • 80.
    VSL sodba II Cp 2132/2004
    6.7.2005
    zavarovalno pravo
    VSL50036
    ZOR člen 898, 898/2, 913, 913/3, 913/4, 898, 898/2, 913, 913/3, 913/4.
    zavarovalna pogodba - kasko zavarovanje - zavarovanje - prenehanje zavarovalne pogodbe
    Tudi pogodba o kasku zavarovanju, sklenjena za nedoločen čas, lahko

    preneha sporazumno. V takšnem primeru je neutemeljeno sklicevanje na

    določbe splošnih pogojev za zavarovanje avtomobilskega kaska, ki

    urejajo enostransko odpoved pogodbe in tudi sklicevanje na zakonske

    določbe, ki urejajo posledice neplačila zavarovalne premije.

     
  • <<
  • <
  • 4
  • od 5
  • >
  • >>