• Najdi
  • <<
  • <
  • 5
  • od 10
  • >
  • >>
  • 81.
    VSRS Sodba in sklep III Ips 56/2018
    16.10.2018
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VS00018532
    ZPPSL člen 80, 80/2, 134. OZ člen 243, 243/4. ZPP člen 14, 128, 128/5, 166, 166/1, 226, 226/3, 339, 339/1, 377, 384, 384/1.
    dovoljenost revizije zoper sklep o stroških postopka - zavrženje revizije - odškodninska odgovornost stečajnega upravitelja - sklenitev posojilne pogodbe - vrnitev posojila - oškodovanje stečajne mase - skrbnost stečajnega upravitelja - zloraba uradnega položaja ali uradnih pravic - predlaganje dokazov - predložitev listine - vezanost civilnega sodišča na kazensko obsodilno sodbo - identično dejansko stanje - kazenska sodba - predložitvena dolžnost - razpravno načelo - preiskovalno načelo - pomanjkljiva trditvena podlaga - obseg odškodnine - dolžnost oškodovanca da zmanjša škodo - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka

    Določbo tretjega odstavka 243. člena OZ je treba razumeti na način, da se upošteva morebitna korist, ki je nastala s škodnim ravnanjem in ne že pred njim. Protipravno ravnanje, ki se očita tožencu, je sklenitev posojilnih pogodb in pogodbe o odstopu terjatve, te pa so bile sklenjene po 15. 1. 2001. Za to časovno obdobje pa toženec ni podal trditev, da bi z njegovim dejanjem nastala kakšna korist.

    14. člen ZPP določa, da je pravdno sodišče glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti storilca vezano na pravnomočno obsodilno sodbo, izdano v kazenskem postopku, kadar tožbeni zahtevek temelji na istem dejanskem stanju, na podlagi katerega je že bilo odločeno v kazenskem postopku. Navedeni člen ne predpisuje načina, kako pravdno sodišče kazensko sodbo pridobi, zato je za pridobitev in vpogled v obsodilno sodbo treba uporabiti druge določbe ZPP, ki določajo predložitev dokazov. V pravdnem postopku velja razpravno načelo. Preiskovalno načelo je izjema. Uveljavljeno je za primer, kadar sodišče meni, da imajo stranke namen razpolagati z zahtevki, s katerimi ne morejo razpolagati (drugi odstavek 7. člena v zvezi s 3. členom ZPP).

    Tretji odstavek 226. člena ZPP omogoča, da sodišče (na predlog stranke) preskrbi kazensko obsodilno sodbo samo, vendar le v primeru, če stranka sodbe ne pridobiti sama. Če stranka to lahko doseže, velja predložitvena dolžnost stranke.

  • 82.
    VSRS Sodba Cpg 8/2018
    16.10.2018
    ARBITRAŽNO PRAVO - KONCESIJE
    VS00018531
    ZArbit člen 11, 11/1. ZGJS člen 40.
    koncesijska pogodba - spor iz koncesijske pogodbe - arbitražni sporazum - pristojnost sodišča - avtentična razlaga zakona
    Gre za spor, ki izvira iz koncesijske pogodbe oziroma je z njo v zvezi. Čeprav gre za obogatitveni in odškodninski zahtevek, tožena stranka oba zahtevka utemeljuje na kršitvi koncesijske pogodbe.

    Avtentična razlaga zakona za sodišča ni zavezujoča. Določba 40. člena ZGJS določa razmejitev pristojnosti med rednim sodiščem in sodiščem, pristojnim za odločanje v upravnih sporih, in ne izključne pristojnosti rednega sodišča za odločanje v sporih iz koncesijski pogodb.
  • 83.
    VSRS Sklep III R 46/2018
    16.10.2018
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VS00017355
    ZPP člen 22, 24, 24/2, 25, 25/2. ZIZ člen 62, 62/2.
    spor o pristojnosti - ugovor krajevne pristojnosti - prepozen ugovor
    Tožena stranka je bila s podlago tožbenega zahtevka seznanjena že ob vložitvi ugovora, zato je ugovor krajevne pristojnosti, ki ga je podala šele z vlogo z dne 28. 6. 2018, prepozen.
  • 84.
    VSRS Sodba VIII Ips 264/2017
    16.10.2018
    DELOVNO PRAVO
    VS00016494
    ZDR-1 člen 6, 7, 7/4, 47, 111, 111/3. ZPIZ-1 člen 101.
    izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - odpravnina - odškodnina - III. kategorija invalidnosti - sklep o premestitvi - pravnomočnost - trpinčenje na delovnem mestu - kršitev pravic delavca
    Sklep o premestitvi na drugo delovno mesto je toženka izdala po tem, ko je bil tožnik z odločbo ZPIZ razvrščen v III. kategorijo invalidnosti. Zoper sklep tožnik ni uveljavljal sodnega varstva, zato je postal dokončen in pravnomočen. Pravnomočnost sklepa sanira tudi morebitne nepravilnosti, zato sodišče ne more slediti tožnikovemu stališču, da je nezakonit. Ker je bil sklep dokončen in pravnomočen, je za toženko predstavljal zakonito podlago za izplačevanje plače in dodatkov.

    Iz ravnanj toženke izhaja, da je kljub temu, da je zadostila vsem formalnim zakonskim zahtevam - tožniku na podlagi odločbe ZPIZ vročila sklep o premestitvi, ki je postal pravnomočen - želela rešiti tožnikov status; to, da ni vztrajala na premestitvi, čeprav je bil sklep pravnomočen, je storila v tožnikovo korist. Njenega ravnanja, četudi je bilo reševanje statusa dolgotrajno in počasno, ob tem, da je tožniku, čeprav ni delal, izplačevala plačo, ki bi jo prejel, če bi delal, ni mogoče označiti niti za kršenje ustavnih pravic niti za diskriminacijo oziroma trpinčenje na delovnem mestu.
  • 85.
    VSRS Sklep III Ips 41/2017
    16.10.2018
    IZVRŠILNO PRAVO
    VS00017417
    ZIZ člen 59. ZPP člen 204.
    nedopustnost izvršbe - sporna dejstva v izvršbi - subjektivne meje pravnomočnosti
    V drugem postopku je bila pravnomočno ugotovljena drugačna terjatev tožene stranke (v tem postopku), z drugačno zapadlostjo, kot pa je bilo dogovorjeno v izvršilnem naslovu. Ker tožeča stranka (v tem postopku) ni bila obveščena o teku druge pravde po določbah 204. člena ZPP, v njej ugotovljena dejstva ne morejo veljati za ugotovljena v tem postopku. S takim postopanjem je bila tožeči stranki (revidentki) onemogočena pravica do obravnavanja spornih dejstev, ki so podlaga za presojo, kakšna terjatev je bila zavarovana s hipoteko, v kakšni višini in s kakšno zapadlostjo.
  • 86.
    VSRS Sodba III Ips 58/2017-3
    16.10.2018
    OBLIGACIJSKO PRAVO
    VS00017471
    OZ člen 631, 631/2.
    podjemna pogodba (pogodba o delu) - neposredna zahteva podjemnikovih sodelavcev do naročnika - neposredni zahtevek podizvajalca do naročnika - začetek stečajnega postopka nad glavnim izvajalcem - dopuščena revizija
    Glede na namen zakonodajalca, da z uzakonitvijo neposrednega zahtevka iz 631. člena OZ zavaruje položaj podjemnikovega sodelavca v primeru, ko ne prejme plačila od podjemnika, bi bila v izrecnem nasprotju s tem namenom razlaga, ki bi podjemniku odrekala takšno zavarovanje (kljub obstoju dejanskih predpostavk 631. člena OZ) v primeru, ko je možnost (celotnega) poplačila s strani podjemnika najbolj ogrožena, to je v primeru, ko je nad podjemnikom začet stečajni postopek.
  • 87.
    VSRS Sklep VIII DoR 159/2018-8
    16.10.2018
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO
    VS00028414
    ZPP člen 367.a, 367.c.
    predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - odškodninska odgovornost delavca - premoženjska škoda
    Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je pravilna presoja sodišča druge stopnje, da je tožeči stranki nastala premoženjska škoda, če odtujena premična stvar še obstaja, torej če ni na primer uničena ali pokvarjena.
  • 88.
    VSRS Sodba VIII Ips 66/2018
    16.10.2018
    DELOVNO PRAVO
    VS00016496
    ZDR-1 člen 54.
    transformacija delovnega razmerja za določen čas v delovno razmerje za nedoločen čas - visokošolski učitelj - projektno delo - pedagoška obveznost - trajna potreba po delu
    Sodišče je pravilno presodilo, da je tožena stranka s tožnikom nezakonito sklepala pogodbe o zaposlitvi za določen čas. Glede na ugotovitev, da je tožnik hkrati delal na več različnih projektih z različno intenzivnostjo, pri čemer trajanje pogodb o zaposlitvi ni bilo usklajeno s trajanjem projektov, je pravilna presoja, da tožnik ni opravlja projektnega pač pa trajno raziskovalno delo. V zvezi s pedagoškim delom je sodišče ugotovilo, da je tožnik pedagoško obveznost opravljal tudi pri obveznih oziroma temeljnih predmetih, zaradi česar je pravilno presodilo, da je bila potreba po njegovem delu tudi v tem primeru stalna in ne zgolj začasna.
  • 89.
    VSRS Sodba VIII Ips 161/2018
    16.10.2018
    DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VS00027572
    OZ člen 153, 153/3.
    poškodba pri delu - padec z lestve - objektivna odgovornost - nevarna dejavnost - soprispevek oškodovanca
    Že iz tožnikovih navedb, povzetih v sodbi sodišča prve stopnje, da je padal z glavo navzdol, pri čemer si jo je zaščitil z roko in si tako poškodoval komolec, je očitno, da tožnik ni sestopal tako, da bi bil ves čas tritočkovno oprt, saj v takšnem primeru ne bi mogel pasti na tak način. S takšnim sestopom tožnik ni ravnal s skrbnostjo, ki se pričakuje od povprečno usposobljenega delavca, ki opravlja delo, kakršno je opravljal tožnik. Glede na navedeno je tožnikov soprispevek k nastanku škode treba oceniti kot odločilnega, zato ne zadošča le določitev simboličnega soprispevka, za kakršnega sta se odločili sodišči druge in prve stopnje. Tožnik je z nepravilnim načinom sestopa po lestvi, ki ni le v nasprotju s skrbnostjo, ki se lahko pričakuje od povprečno usposobljenega delavca, temveč tudi v nasprotju s skrbnostjo, ki se lahko pričakuje od vsake povprečne razumne odrasle osebe, prispeval k nastanku škode v višini 60 %, kar pomeni, da mu je toženec dolžan povrniti 40 % odmerjene pravične denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo in ugotovljene premoženjske škode.
  • 90.
    VIII DoR 180/2018-6
    16.10.2018
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO
    VS00017371
    ZPP člen 367a. ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-1.
    predlog za dopustitev revizije - ugoditev predlogu - dopuščena revizija - odpoved pogodbe o zaposlitvi - vezanost na odpovedni razlog
    Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je sodišče vezano na dejanske razloge iz odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
  • 91.
    VSRS Sodba in sklep III Ips 28/2018
    16.10.2018
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VS00016178
    OZ člen 132. ZUstS člen 23. ZPP člen 165, 370, 370/1-2, 347, 347/5, 349. ZOdvT člen 12. ZUstS člen 23, 23/2, 23/3.
    povrnitev premoženjske škode - izgubljeni dobiček - navadna škoda - obstoj škode - trditveno in dokazno breme - dokazno breme tožnika - sestava sodišča - glavna obravnava pred sodiščem druge stopnje - odločanje po sodniku posamezniku - takojšnje grajanje procesne kršitve - stroški revizijskega postopka - nagrada odvetnika - zahteva za oceno ustavnosti zakona - prekinitev postopka
    Glede na ugovore tožene stranke, ki je obstoj škode prerekala, bi morala tožeča stranka dokazati obstoj pozitivne razlike med kupnino, ki naj bi jo prejela od ruskega kupca in vrednostjo delnic. Ta razlika bi se kazala kot izgubljeni dobiček, saj bi predstavljala povečanje premoženja, ki naj bi bilo s škodnim ravnanjem tožene stranke preprečeno (132. člen OZ).

    Navadna škoda predstavlja zmanjšanje premoženja oškodovanca. V posledici nerealiziranega odkupa delnic je tožeča stranka obdržala svoje celotno (obstoječe) premoženje. Navadno škodo bi bilo pojmovno mogoče utemeljiti zaradi propadlega posla le ob zatrjevani in dokazani predpostavki, da je ravno zaradi ravnanja tožene stranke prišlo do zmanjšanja vrednosti delnic, ki jih je obdržala tožeča stranka, s čimer naj bi se dejansko zmanjšalo njeno premoženje. Ugotovitev sodišča prve stopnje o dejanski vrednosti delnic po nerealizirani prodaji ruskemu kupcu, ki s pritožbo ni bila izpodbijana, pa sama po sebi izključuje tudi obstoj navadne škode.
  • 92.
    VSRS Sodba IV Ips 35/2018
    16.10.2018
    PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
    VS00018549
    ZP-1 člen 156, 156-1.. ZPrCP člen 28, 28/1.. Odredba o omejitvi prometa na cestah v Republiki Sloveniji (2011) člen 8, 9, 9/1, 9/2.
    kršitev materialnih določb zakona - obstoj prekrška - znaki prekrška
    Za obstoj prekrška po četrtem v zvezi s prvim odstavkom 28. člena ZPrCP je odločilno, ali je voznik opravljal prevoz skladno z drugim odstavkom 9. člena Odredbe o omejitvi prometa na cestah v Republiki Sloveniji.
  • 93.
    VSRS Sodba VIII Ips 15/2018
    16.10.2018
    DELOVNO PRAVO
    VS00026952
    ZDR-1 člen 109, 109/1, 109/2, 110, 110/1, 110/1-2.
    izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev - pravočasnost odpovedi - možnost nadaljevanja delovnega razmerja do izteka odpovednega roka
    V skladu z drugim odstavkom 109. člena ZDR-1 mora delodajalec odpovedati pogodbo o zaposlitvi v 30 dneh od ugotovitve razloga za izredno odpoved. O ugotovitvi razloga za izredno odpoved je mogoče govoriti tedaj, ko se delodajalec (predstojnik oziroma v primeru toženke ravnatelj) seznani z vsemi elementi, ki opravičujejo izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi in bistvenimi okoliščinami, ki lahko vplivajo na presojo le-te. Kdaj je delodajalec ugotovil ta razlog, je odvisno od okoliščin konkretnega primera.
  • 94.
    VSRS Sodba III Ips 57/2017
    16.10.2018
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VS00023398
    ZPP člen 339, 339/2-14.
    prodajna pogodba za nepremičnino - prodaja funkcionalnega zemljišča - ničnost pogodbe - obstoj lastninske pravice na funkcionalnem zemljišču - kondikcijski zahtevek - pravica do vrnitve danega - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
    Prodajalec, ki proda stvar, ki ni v njegovi lasti (tujo stvar), v primeru ničnosti prodajne pogodbe ne more zahtevati, da se mu vrne stvar v last. Taka stvar se lahko vrne le lastniku. Kondikcijski zahtevek ni podlaga za pridobitev lastninske pravice, če je upravičenec ni imel že tedaj, ko je izpolnil nično pogodbo. Zato ne drži stališče revidenta, da kondikcijski zahtevek ni odvisen od lastništva stvari.

    Ko revident utemeljuje bistveno kršitev določbe 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, dejansko uveljavlja, da sodišči nižjih stopenj nista sprejeli njegove argumentacije in ne, da nista razumno obrazložili svojih odločitev. Sodbi imata vse sestavine, ki jih terjajo določbe 324. člena ZPP, sodišče druge stopnje pa je tudi presodilo navedbe pritožbe, ki so bile odločilnega pomena. Iz razlogov, ki jih je ponudilo v prid zavrnitvi pritožbe, je razvidno, zakaj niso bili sprejeti razlogi, ki jih je revident kot pritožnik uveljavljal v prid ugoditvi pritožbi.
  • 95.
    VSRS Sodba II Ips 107/2017
    11.10.2018
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VS00016610
    ZPP člen 367, 367/3, 371, 371/2, 378, 380, 380/1. OZ člen 179.
    povrnitev nepremoženjske škode - višina odškodnine - izravnalna pravičnost - načelo razdeljevalne pravičnosti - načelo individualizacije in objektivne pogojenosti višine odškodnine - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - strah - dopuščena revizija
    Odmera pravične denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo je odraz dveh načel. Prvo je načelo individualizacije, ki se kaže v vezanosti na konkretne okoliščine posameznega odškodninskega primera (posameznik kot neponovljiva celota ter obseg in vsebina njegovega telesnega in duševnega trpljenja, ki sta ravno tako edinstvena). To načelo naj uveljavi izravnalno pravičnost (denarno zadoščenje naj v okviru danih možnosti izravna s škodnim dogodkom porušeno vrednostno sorazmerje). Drugo načelo je načelo objektivne pogojenosti, s katerim se zasleduje razdeljevalna pravičnost (iustitia distributiva) oziroma sorazmerna enakost med več osebami glede na težo primera, kar je izraženo tudi v ustavnih načelih enakosti pred zakonom in enakega varstva pravic (14. in 22. člen Ustave RS).
  • 96.
    VSRS Sodba II Ips 83/2017
    11.10.2018
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VS00017011
    ZPP člen 370, 370/3. OZ člen 352, 352/2.
    razlogi za revizijo - obseg revizijske presoje - izpodbijanje dejanskega stanja z revizijo - zastaranje zahtevka
    Ugotovitev, da se je tožnikovo zdravljenje zaključilo v letu 2008, ne more biti predmet revizijskega preizkusa. Glede na tako ugotovljeno dejansko stanje pa je pravilen materialnopravni zaključek, da je tožbeni zahtevek zastaral.
  • 97.
    VSRS Sklep I R 152/2018, enako tudi VSRS Sklep I R 155/2018, VSRS Sklep I R 154/2018, VSRS Sklep I R 153/2018
    11.10.2018
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS00016273
    ZPP člen 67.
    določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - zavrnitev predloga
    Trditve o medsebojnem sodelovanju, prijateljevanju, zabavanju in zvezah odvetnikov, tožilcev in sodnikov v Krškem ostajajo na pavšalni ravni, konkretnih primerov pa predlagateljica ne navaja.
  • 98.
    VSRS Sklep I Kr 35382/2016
    11.10.2018
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VS00016528
    ZKP člen 35, 35/1.
    prenos krajevne pristojnosti - drugi tehtni razlogi - videz nepristranskosti
    Dejstvo, da je v predmetni kazenski zadevi osumljenec sodnik Višjega sodišča v Ljubljani, utemeljuje zaključek, da so podane okoliščine, ki bi utegnile okrniti videz nepristranskega (poštenega) sojenja pred Višjim sodiščem v Ljubljani, ki je po splošnih pravilih sicer pristojno odločati o vloženi pritožbi.
  • 99.
    VSRS Sodba XI Ips 3913/2018
    11.10.2018
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VS00016061
    ZKP člen 272, 272/2, 371, 372/1-11.. KZ-1 člen 186, 186/1, 186/3.
    bistvene kršitve določb postopka - podaljšanje pripora ob vložitvi obtožnice - pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih - nedovoljen dokaz - doktrina prima facie - kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog - hudodelska združba
    V zvezi z dokazovanjem obdolženčevega védenja o obstoju hudodelske združbe gre za vprašanje, ki ga bo sodišče ugotavljalo šele v naslednjih fazah kazenskega postopka, pri čemer po ustaljeni sodni praksi ni potrebno, da bi moral obdolženec kot član hudodelske združbe vedeti za povezave med ostalimi člani hudodelske združbe oziroma za njihov kriminalni prispevek.
  • 100.
    VSRS Sodba II Ips 168/2018
    11.10.2018
    STVARNO PRAVO
    VS00016617
    SPZ člen 8.
    prodaja nepremičnine v stečajnem postopku - izločitvena pravica na premičnini - premičnina - sestavina nepremičnine - stavba kot premičnina - povezanost zemljišča in objekta - superficies solo cedit - trajna spojenost z nepremičnino - poseg v substanco stvari - transformatorska postaja - črpalnica - dopuščena revizija - izločitvena pravica
    Zgradbe praviloma ne morejo biti premičnine. Zgradbe so namreč, kot pove že izvor besede, na nepremičnini zgrajeni objekti, torej taki, ki so organsko, s svojimi temelji trajno povezani s konkretno nepremičnino - in ne na njo pripeljani, tja postavljeni, pričvrščeni, privarjeni ali kako drugače nameščeni.

    Ob tem je pomembna tudi funkcionalna povezanost in komplementarnost objektov in nepremičnine. Obe zgradbi sta namensko vezani na prostor, v katerega sta umeščena. Sta namreč del z nepremičnino neločljivo povezane infrastrukture zasneževanja smučišč.
  • <<
  • <
  • 5
  • od 10
  • >
  • >>