Če dolžnik zatrjuje, da je dejansko terjatev upnika prenehala za višji znesek, kot pa je znesek, za katerega je upnik umaknil izvršilni predlog, bo moral to uveljavljati s posebnim ugovorom po izteku roka (56. čl. ZIZ), o katerem pa odloča sodišče prve stopnje samo.
Res je, da je odvetniška pisarna dne 12.10.2005 obvestila sodišče, da je tožeča stranka preklicala pooblastilo, vendar se mora po 2. odst. 99. čl. ZPP preklic oz. odpoved pooblastila naznaniti sodišču, pred katerim teče postopek, bodisi pisno ali ustno na zapisnik. To pa pomeni, da tak preklic za sodišče učinkuje šele, ko je sodišče o preklicu obveščeno.
zamudna sodba - odgovor na tožbo - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Sodišče prve stopnje je izdalo zamudno sodbo v nasprotju z določbami ZPP-ja, s čimer je zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 7. točke 2. odst. 339. člena ZPP.
začetek postopka izbrisa iz sodnega registra - ugovor zoper sklep o začetku postopka - sklep o izbrisu iz sodnega registra - nova dejstva in dokazi
Davčna uprava RS je bila le pobudnica začetka postopka izbrisa, ne pa njegova predlagateljica, glede na to, da se v primeru obstoja izbrisnega razloga takšen postopek začne po uradni dolžnosti (1. odst. 25. čl. ZFPPod).
izvršilni stroški - pravdni stroški - uspeh stranke v postopku - umik zahtevka
Tožeča stranka zahtevka ni umaknila takoj, ko je tožena stranka delno izpolnila zahtevek, zato je odločitev o nadaljnjih pravdnih stroških sodišča prve stopnje popolnoma pravilna.
nepremoženjska škoda - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo pravnim osebam
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prvostopno sodišče pravilno ugotovilo, da Zakon o obligacijskih razmerjih (v nadaljevanju ZOR), ki je veljal v času zatrjevanega nastanka nepremoženjske škode, ni izrecno predpisoval denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo pravnim osebam (kot to sedaj Obligacijski zakonik) ter da tudi sodna praksa ni bila naklonjena priznavanju denarne odškodnine za tovrstno škodo tem osebam. Kot izhaja iz načelnega pravnega mnenja občne seje Vrhovnega sodišča Slovenije, z dne 16.12.1993, pravna oseba po prejšnji ureditvi ni bila upravičena zahtevati denarne odškodnine za (sicer protipraven poseg) v njeno nepremoženjsko sfero, torej za okrnitev ugleda ali dobrega imena. Takšno stališče izhaja tudi iz določb Vrhovnega sodišča Slovenije, opr. št. II Ips 586/92 in III Ips 42/993. Pritrditi je sicer pritožniku, da zgolj navedeno samo po sebi še ne more biti tehten razlog za zavrnitev tožbenega zahtevka.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - NELOJALNA KONKURENCA
VSL0007549
ZVK člen 13, 13/2, 13/3, 13/3-5.
oblika telesa v vlogi funkcionalnosti izdelka – razločevalni element – nelojalna konkurenca – dejanja nelojalne konkurence - komercialna praksa – družbena morala
Eden od znakov razlikovanja je lahko tudi oblika telesa. Vendar pa oblika takrat, kadar je ta oblika zgolj v vlogi funkcionalnosti izdelka, ni razločevalni element v smislu 5. alineje 3. odst. 13. čl. ZVK. V takšnem primeru oblika izdelka namreč ni niti označba niti podatek, ki bi opredeljevala ta izdelek glede na izvor, način proizvodnje, količine, kakovosti ali drugih lastnosti blaga.
S sklicevanjem na evropski patent, ki tožeči stranki za Slovenijo ni podeljen, tožeča stranka po eni strani ne more uspeti zato, ker se od proizvajalcev konkurenčnih izdelkov ne pričakuje, da bodo širom po svetu preverjali patentno zaščito izdelka, kateremu na določenem trgu konkurirajo, po drugi strani pa bi taka zahteva izvotlila zaščito po patentnem pravu.
Dolžnik prereka nastanek pravnega razmerja, iz katerega izvira izstavljena verodostojna listina. Zatrjuje torej negativno dejstvo, ki ga sam ni dolžan dokazovati. Dokaz, da je pravno razmerje nastalo, bremeni upnika samega.
izločitvena pravica v stečajnem postopku - prijava izločitvene pravice v stečajnem postopku - poprava prijave izločitvene pravice - predhodni preizkus prijavljene terjatve - predhodni preizkus prijavljene izločitvene pravice - odločanje v mejah postavljenega zahtevka - vmesni ugotovitveni sklep
Na podlagi prijave izločitvene pravice in po stečajnemu upravitelju podane izjave, da priznava prijavljeno izločitveno pravico, je sodišče prve stopnje izdalo tudi sklep, kakršnega je upnica v prijavi izločitvene pravice zahtevala, in je stečajni upravitelj prijavljeno pravico tudi priznal. Čim je tako, da je sodišče na podlagi prijave izločitvene pravice in izjave stečajnega upravitelja izdalo odločbo, ki je postala pravnomočna, ni zakonske podlage za to, da se prijava izločitvene pravice (upnikova vloga) vrača v popravo.
Če tožena stranka ne plača takse za odgovor na tožbo, se ta odgovor vseeno obravnava. Obratno pa se v primeru, če tožeča stranka ne plača takse za tožbo, tožba šteje za umaknjeno.
Predvsem pritožbeno sodišče meni, da sodišče prve stopnje ni kršilo postopka s tem, ko je samo ugotavljalo utemeljenost pobotnega ugovora tožene stranke glede plačila pogodbene kazni zaradi kršitve pogodbe o ekskluzivni prodaji. Glede na to, da je za znesek 17.247.251,76 SIT na Okrožnem sodišču v L. že izšla prvostopna sodba, ki še ni pravnomočna, je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrglo pobotni ugovor tožene stranke za ta znesek glede na litispendenco.
Tožeča stranka opira svoj tožbeni zahtevek na določilo pogodbe, ki se v primeru prenehanja pogodbenega razmerja ne uporablja. Ker med strankama pa ni sporno, da je pogodba z odpovedjo tožene stranke prenehala veljati, tožbeni zahtevek tožeče stranke ni utemeljen.
ZOR člen 210, 210/4, 446, 448, 210, 210/4, 446, 448. ZPP člen 212, 212.
neupravičena obogatitev - neamortizirana koristna vlaganja - predčasen odstop od najemne pogodbe - dokazno breme - prevzem dolga
Tožeča stranka je očitno imela namen skleniti dolgoročno najemno pogodbo in se je zgolj zato odpovedala pravici do povrnitve vlaganj. Z odstopom najemodajalca od najemne pogodbe pred potekom časa je odpadla podlaga najemnikovih vlaganj in je slednji upravičen do povrnitve vrednosti le-teh.
pokojninsko in invalidsko zavarovanje - samostojni podjetnik
Ker tožnik - zavarovanec z opravljanjem svoje dejavnosti ni dosegal vsaj minimalne plače v RS, poleg tega je dejavnost opravljal le sezonsko (čiščenje snega), takšne dejavnosti ni mogoče šteti za njegov edini ali glavni poklic v smislu 17. člena ZPIZ-1. Zato niso bili izpolnjeni pogoji za spremembo naslova zavarovanja in njegovo vključenost v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje na podlagi 15. člena ZPIZ-1, v katero se vključijo (med drugim) samostojni podjetniki posamezniki, temveč je še vedno izpolnjeval pogoje za vključenost na podlagi 16. člena ZPIZ-1 kot zavarovanec - kmet.
Najemnik mora biti na posledico iz 4. odstavka 103. člena SZ-1, to je, da za isto kršitev, ki predstavlja odpovedni razlog, opomni lastnik najemnika samo enkrat, razen če je med dvema zaporednima kršitvama preteklo več kot eno leto, opozorjen na način, določen v 91. členu.
ZZZPB člen 19, 19. ZPP člen 3, 3/3, 188, 318, 318/1, 318/1-2, 354, 354/1, 3, 3/3, 188, 318, 318/1, 318/1-2, 354, 354/1. ZUP člen 260, 260/1, 263, 263/2, 260, 260/1, 263, 263/2. ZDR člen 242, 242/5, 242, 242/5. ZDSS-1 člen 28, 28/1, 28, 28/1.
obnova postopka - sodna poravnava - denarno nadomestilo za čas brezposelnosti
Klavzula o umiku tožbe v sodni poravnavi v individualnem delovnem sporu zaradi nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi nima enakih pravnih posledic kot umik tožbe po 188. členu ZPP-UPB2. Sodna poravnava ima iste pravne učinke kot pravnomočna sodna odločba in je na njeni podlagi postopek zaključen. Zato ni mogoče šteti, da bi zaradi takšne klavzule v sodni poravnavi prišlo do primera iz 5. alinee 242. člena ZDR in s tem do obnovitvenega razloga po 1. tč. 260. člena ZUP za izgubo pravnomočno priznane pravice do denarnega nadomestila za brezposelnost.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - zamuda - zavrženje predloga
Če bi se izkazalo, da je bila pošiljka na pošti dejansko oddana še pred iztekom pritožbenega roka, in je bilo le zaradi poštne elektronske tehnologije potrdilo o oddaji izstavljeno potem, ko se je zadnji dan roka s potekom 24. ure že iztekel, bi to lahko bil upravičen razlog za zamudo, saj bi bil izven vlagateljeve sfere.
Samo zato, ker je bila pošiljka oddana zadnji dan pritožbenega roka, vlagatelju namreč ni mogoče očitati nestrokovnega ali zakrivljenega ravnanja, niti posledično predloga za vrnitev v prejšnje stanja brez naroka kot očitno neutemeljenega zavreči, ne da bi bili na naroku izvedeni in ocenjeni predloženi dokazi o zatrjevanem upravičenem razlogu za zamudo.
Moker parket v telovadnici, kjer je koncentracija igralcev usmerjena v igro, gibanje igralcev pa je običajno tek v športnih copatih, ki na mokrem še posebej drsijo, je nevarna stvar.
KZ člen 16, 17, 16, 17. OZ člen 186, 186/1, 186, 186/1.
prištevnost - naklep - solidarna odgovornost
Nima prav pritožnik, da pravilo o solidarni odgovornosti velja samo v primeru, če sodišče ugotovi, da je škodo povzročilo več oseb skupaj in če ni mogoče določiti njihovega deleža pri povzročeni škodi. Kakor hitro sodišče ugotovi, da je škodo povzročilo več oseb skupaj, je odgovornost za škodo podana po 1. odst. 186. člena Obligacijskega zakonika in sodišče ni dolžno več ugotavljati, v kakšnem deležu je posamezni udeleženec k njenemu nastanku prispeval. Ker je sodišče prve stopnje z gotovostjo ugotovilo tudi obstoj splošnih predpostavk odškodninske odgovornosti (protipravnost, vzročna zveza in škoda) in to, da sta h pretrpljenemu strahu oškodovanca prispevala oba obtoženca, je tedaj na mestu zaključek, da obtoženca solidarno odgovarjata za celoten, po višini prisojeni obseg škode iz naslova pretrpljenega strahu.