krajevna pristojnost - sosporništvo - odškodnina - nesreča pri delu
Če delavec v sporu zaradi nesreče pri delu toži skupaj delodajalca in zavarovalnico, je potrebno v zvezi s presojo krajevne pristojnosti uporabiti določbe ZPP, saj ZDSS-1 določb o krajevni pristojnosti v primeru sosporništva ne vsebuje. Če je z isto tožbo toženih več oseb, pa zanje ni krajevno pristojno isto sodišče, je po 49. členu ZPP krajevno pristojno tisto sodišče, ki je pristojno za enega izmed tožencev. Zato se je sodišče, ki je krajevno pristojno za enega izmed tožencev, to je za zavarovalnico, napačno izreklo za krajevno nepristojno, z utemeljitvijo, da naj bi se krajevna pristojnost določala po določbi 8. člena ZDSS-1.
dva izvedenca - enaki mnenji - skladnost izvedenskih mnenj z drugimi dokazi
V postopku sta sodelovala že dva povsem ločena izvedenca, ki pa sta po natančni proučitvi zadeve vsak zase in povsem ločenem delu prišla do enakih odgovorov glede ključnih vprašanj tega spora. V mnenjih ni nobenih razhajanj, zato ni bilo razlogov, da bi se postopek obremenjeval še z novim izvedencem, ki ga toženec predlaga očitno samo zato, ker dosedanja izvedenska mnenja niso v njegovo korist.
odpoved upravljanju družbe - odgovornost proti tretjim - izbris
Ni mogoče upoštevati, da naj bi se dolžnik odpovedal upravljanju, saj za tako ravnanje, ki bi imelo učinek proti tretjim osebam, ni podlage v materialnem pravu. Tak dogovor, da določeni družbenik ne sodeluje pri upravljanju, je lahko le dogovor med družbeniki z interno veljavo, ne more pa učinkovati zoper tretje osebe, najmanj v tem smislu, da potem tak družbenik ne bi več odgovarjal za obveznosti družbe v primeru izbrisa.