Po prvem odstavku 99 člena ZPPSL sodišče od dneva začetka stečaja ne sme dovoliti izvršbe, po drugem odstavku tega člena pa izvršbo, ki je v teku prekine. Določilo II. odstavka 99. člena ZPPSL ne prekinja vsakega uvedenega izvršilnega postopka, temveč samo tistega, ki je že v fazi, ko je nastala pravica do ločenega poplačila zaradi zastavne pravice.
Ni pogojev za prekinitev pravdnega postopka, če priča živi v Republiki Srbiji.
Z dejstvom, da priča, katere zaslišanje je prvič predlagano v pritožbi, živi v Republiki Srbiji, tožena stranka ni izkazala za verjetno, do izvedbe tega dokaza ni mogla predlagati do konca glavne obravnave.
S tem, ko je sodišče ponovno odločalo o zahtevku, o katerem je že pravnomočno razsojeno, je podana kršitev določb pravdnega postopka iz 354/2-11 člena ZPP.
Sodišče prve stopnje je sicer s spremembo plačilnega naloga kršilo določilo člena 451/IV ZPP, po katerem sodišče po ugovoru odloči, ali ostane plačilni nalog v veljavi, ali pa ga razveljavi. Opisano ravnanje pa ne predstavlja absolutne bistvene kršitve in tudi ne relativne kršitve.
Za tožečo stranko je naročnik cestnega prevoza v tujini - tožena stranka, ki je tudi sama dobila plačilo v tuji valuti. Zato je prvostopno sodišče pravilno uporabilo takrat veljavne predpise o plačilu cestnega prevoza v tujini v tuji valuti.
lastninska pravica - solastniški deleži na skupnih objektih in napravah - skupni prostori
Če v pogodbi o prodaji stanovanja kletni prostor kot pomožni stanovanjski prostor, ki sodi k stanovanju (2. člen Stanovanjskega zakona) ni opredeljeno individualiziran, temveč naveden le kot pripadajoči kletni prostor, prihaja v zvezi z razlago določil o predmetu prodajne pogodbe v poštev tudi smiselna uporaba določb tretjega in četrtega odstavka 12. člena Stanovanjskega zakona, po katerih je tudi obseg solastninskega deleža na skupnih prostorih in delih stavbe vezan na sorazmerno vrednost in s tem na velikost stanovanj v lasti posameznih etažnih lastnikov.
postopek v sporih majhne vrednosti - odsotnost tožnika s prvega naroka za glavno obravnavo - presumpcija umika tožbe
Določba 1. odstavka 465 člena ZPP, po kateri se šteje, da je tožnik tožbo umaknil, če v sporu majhne vrednosti ni prišel na prvi narok za glavno obravnavo, je kogentnega značaja.
presumpcija umika tožbe - nasprotje v izreku sodbe
Presumpcijo umika iz 499. čl. ZPP je sodišče uporabilo samo za procesne obresti, ne pa tudi za stroške iz sklepa o izvršbi - s tem pa sta si v nasprotju tudi prvi in četrti odstavek izreka.
prekinitev zapuščinskega postopka - napotitev na pravdo - manj verjetna pravica
Zapuščinsko sodišče, ki prekine postopek zaradi spora o obsegu zapuščine, napoti na pravdo tisto stranko, katere pravico šteje za manj verjetno. Pravica stranke, ki je zemljiškoknjižna lastnica nepremičnine, glede katere obstaja spor o tem, ali spada v zapuščino, je verjetnejša.
ZD člen 28, 28/4, 110, 110/1, 28, 28/4, 110, 110/1.
izročilna pogodba - položaj izročenega premoženja - ugotovitev vrednosti zapuščine
Izročeni deli premoženja se štejejo po izročiteljevi smrti kot darila le v obsegu, v katerem je mogoče izročevalčeva razpolaganja šteti kot neodplačna, se pravi samo v razliki vrednosti izročenega premoženja in plačila v kakršnikoli obliki, ki ga dajo prevzemniki.
Kadar o dejanski podlagi izpodbijane sodbe ni mogoče preizkusiti, ker nima razlogov, je s tem storjena bistvena kršitev pravdnega postopka iz 354/2-13 člena ZPP.
povrnitev negmotne škode - smrt ožjega družinskega člana - renta za izgubljeno preživljanje
Za duševne bolečine ob smrti bližnjega je bila pravnomočno prisojena odškodnina (1.sodba 24.8.1993): vdovi 700.000 SIT (9.971,59 DEM), mdl. otrokom po 500.000 SIT (7.122,56 DEM) in staršema po 350.000 SIT (4.985,79 DEM).
Pri izračunu odškodninske rente mld. otrokom se v nasprotju z določanjem preživnine ne upoštevajo dohodki in prispevki preživelega roditelja, ampak samo tiste prispevke, ki bi jih za mld. otroke iz svojega dohodka prispeval umrli roditelj, če bi še živel.
nova dejstva v pritožbi v postopku v gospodarskih sporih
Po členu 496.a ZPP je mogoče v gospodarskih sporih v pritožbi navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze samo, če pritožnik izkaže za verjetno, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti oziroma predložiti v postopku na prvi stopnji.
Sodba zaradi izostanka se po določilu člena 353/2 ZPP ne more izpodbijati zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zato mora pritožbeno sodišče v skladu členu 367 ZPP pritožbo, ki uveljavlja le ta pritožbeni razlog, kot nedovoljeno zavreči.
Vsaka stranka ima pravico do odvetnika (prvi odst. 89. čl. ZPP) in če to stori, zaradi tega dejstva ni mogoče sklepati o dobrem gmotnem položaju takšne stranke.
Kadar tožeča stranka opirala svoj odškodninski zahtevek na 2-letno garancijo tožene stranke iz gradbene podgodbe, je pravna podlaga za plačilo odškodnine člen 504 ZOR in ne člen 618 istega zakona.
Odškodninska odgovornost iz garancije pa temelji na objektivni odgovornosti dajalca garancije.