Ker tožnik ni pravočasno uveljavljal sodnega varstva zoper odločbe tožene stranke, s katerimi je bil njegov ugovor zoper odločitev, da ne napreduje, zavrnjen, mu je tožena stranka v spornem obdobju utemeljeno izplačevala plačo na podlagi zadnje dokončne odločbe o napredovanju.
gradbena pogodba – napake na delu – ugovor znižanja kupnine
Če naročnik ne uveljavlja svojih pravic v roku iz 1. odstavka 635. člena OZ, je pravna posledica torej lahko, da ne more sam več aktivno uveljavljati svojih pravic. V vsakem primeru pa se še lahko brani zoper podjemnikov (gradbenikov) plačilni zahtevek z ugovorom znižanja kupnine in odškodninskim ugovorom.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - rok za podajo odpovedi - trajajoča kršitev - objektivni rok - subjektivni rok
Tožnik, ki je opravljal delo na delovnem mestu vodja trgovine, za nastali inventurni primanjkljaj ne odgovarja objektivno, ampak bi mu morala tožena stranka, da bi bila izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi zakonita, dokazati, da je naklepoma ali iz hude malomarnosti huje kršil pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - vinjenost - sodni izvedenec - nadaljevanja delovnega razmerja do izteka odpovednega roka
Uživanje alkohola med delovnim časom predstavlja hujšo kršitev pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja, še posebej ob dejstvu, da je tožnik opravljal delo strojnika in voznika (spornega dne je vozil valjar). Zato takšna kršitev predstavlja utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO
VSL0061131
ZIZ člen 62. ZFPPIPP člen 132, 132/1.
pravne posledice začetka postopka prisilne poravnave na izvršilni postopek – izvršba na podlagi verodostojne listine – nepravnomočen sklep o izvršbi – faza odločanja o ugovoru – prekinitev izvršbe
Pravne posledice začetka postopka prisilne poravnave zoper insolventnega dolžnika iz prvega odstavka 132. člena ZFPPIPP so predpisane za primer, ko je izvršilni postopek v fazi opravljanja izvršbe, ne pa tudi, ko je zadeva (še) v fazi odločanja o ugovoru zoper kondemnatorni del sklepa o izvršbi, ki ima naravo plačilnega naloga. V tej fazi izvršilnega postopka začetek postopka prisilne poravnave nima posledic, kot jih tudi nima v pravdnem postopku.
ZPP člen 105a, 205, 205/1, 205/1- 4, 207, 207/2, 318. ZFPPIPP člen 301.
zamudna sodba – začetek stečajnega postopka – prekinitev postopka – obročno plačilo sodnih taks – procesna predpostavka za obravnavo pritožbe
Ker je bil po izdaji zamudne sodbe začet stečajni postopek na toženo stranko, je potrebno pravdni postopek prekiniti, nato pa zadevo obravnavati po določilih 301. člena ZFPPIPP.
Plačilo posameznega obroka sodne takse ni procesna predpostavka za obravnavanje pritožbe.
V postopku pred sodiščem prve stopnje je bila potrebna le pripravljalna vloga tožene stranke, s katero je soglašala z umikom tožbe in predlagala izdajo sklepa o stroških postopka.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazloženost ugovora - oznaka verodostojne listine v predlogu za izvršbo - razlog za ugovor, na katerega pazi sodišče po uradni dolžnosti
Če iz oznake verodostojne listine v predlogu za izvršbo ni razvidno, da bi bila listina, na podlagi katere je predlagana izvršba, verodostojna listina v skladu z drugim odstavkom 23. člena ZIZ, sodišče pa kljub temu izda sklep o izvršbi, je treba pri odločanju o ugovoru že iz tega razloga šteti, da je ugovor obrazložen in odločiti na podlagi drugega odstavka 62. člena ZIZ.
zamudna sodba - terjatev iz delovnega razmerja - plača - regres za letni dopust - pritožbeni razlog - zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Sodišče prve stopnje ob izdaji zamudne sodbe dejanskega stanja ne preverja, saj o utemeljenosti tožbenega zahtevka odloča na podlagi v tožbi navedenih dejstev. Pri tem le preveri, da dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek, niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložil tožnik ali splošno znanimi dejstvi.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - izostanek z dela - delodajalec, ki opravlja dejavnost zagotavljanja dela drugemu uporabniku
Tožeča stranka je bila napotena na delo k uporabniku, vendar se na delo ni javila, prav tako tožene stranke (delodajalca, ki opravlja dejavnost zagotavljanja dela drugemu uporabniku) o razlogih za svojo odsotnost ni obvestila. Iz tega razloga ji je tožena stranka utemeljeno podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga po 3. alinei prvega odstavka 111. člena ZDR.
ZST-1 člen 11, 11/1, 11/3. ZGD-1 člen 3, 3/1, 3/2.
predlog za oprostitev plačila sodnih taks – novoustanovljena družba – trditvena podlaga
Tožeča stranka v svojem predlogu in izjavi o premoženjskem stanju ni podala trditev o tem, da sredstev za plačilo sodne takse ne more zagotoviti oziroma jih ne more zagotoviti takoj v celotnem znesku brez ogrožanja svoje dejavnosti, glede na to, da je novoustanovljena družba, ki preteklih dolgov še ne izkazuje. Njene trditve o tem, da premoženja nima, pa za oprostitev plačila sodnih taks ne zadostujejo, upoštevajoč kumulativnost pogojev za oprostitev plačila sodnih taks po 3. odstavku 11. člena ZST-1.
vsebina listine, ki je podlaga za glavni vpis - identiteta nepremičnine
Zakon določa, da mora biti v listini, ki je podlaga za glavni vpis, nepremičnina označena z identifikacijskim znakom, s katerim je vpisana v zemljiški knjigi (prvi odstavek 31. člena ZZK-1). Predlagatelj niti s pritožbo ni izkazal, da sta nepremičnini, ki sta v listinah, ki sta podlaga za vpis tisti, na kateri se nanaša predlagani vpis. Iz elektronskega zgodovinskega izpiska se identitete ne da ugotoviti, prvostopenjskemu sodišču pa tudi ni mogoče naložiti, da bo za 30 let nazaj ugotavljalo, kdaj in kako so se delile parcele, navedene v pogodbah, ki so podlaga predlaganemu vpisu ter ali te parcele ustrezajo parcelam, pri katerih je predlagan vpis.
motenje posesti – spor o meji – izvršljivost zahtevka
V pravdah zaradi motenja posesti je odločilno le to, ali je imela tožeča stranka pred motenjem posest na spornem zemljišču in ali je toženec takšno posest motil oziroma ali dejanje, ki ga je storil, pomeni motenje, ne pa, ali ta del zemljišča, s katerega je toženec odstranil trte, pred tem pa je bil v posesti tožnic, spada k parceli 67/2 (ki je last tožnic) ali k parceli 71 (ki je last toženca), niti katera izmed pravdnih strank ima pravico do posesti.
ZDR člen 31, 32, 110, 110/2, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2, KZ-1 člen 240, 244, 256.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - poslovodna oseba - zagovor - seznanitev z razlogom - rok za podajo odpovedi
Tožena stranka se je z vsemi razlogi in okoliščinami, ki narekujejo izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, dokončno seznanila šele na zagovoru, ko je bil zaslišan tožnik. Šele na podlagi njegove izpovedi in izpovedi prič je ugotovila in ocenila tožnikova ravnanja. Glede na to, da je odpoved podala v nadaljnjih 30 dneh, je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi pravočasna.
Ker je prvostopno sodišče kot dokaz upoštevalo izvedensko mnenje izvedenca, ki ga je pred pravdo angažirala ena od strank, med pravdnim postopkom pa mu je druga stranka nasprotovala, je storilo bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
OZ člen 82, 299, 299/1, 378, 966. ZPP člen 184, 184/1.
zavarovalna vsota – določitev zavarovalne vsote – plačilo zavarovalnine do višine zavarovalne vsote – razlaga splošnih pogojev za nezgodno zavarovanje – zamuda dolžnika – sprememba tožbe – sklep o dovolitvi spremembe tožbe
Namen zavarovalne vsote je v omejevanju jamstva zavarovatelja pri večjih škodnih primerih.
Pritožnik ne zatrjuje, v čem je bil prikrajšan, ker sklep o dovolitvi spremembe tožbe ni bil izdan; tudi iz spisovnih podatkov ne izhaja, da bi bil tožnikov položaj kaj slabši, ker je sodišče spremenjeni zahtevek obravnavalo, ne da bi spremembo dopustilo s posebnim sklepom. Ker procesna pravila niso sama sebi namen, ampak se z njimi zagotavlja oblika za varstvo materialnih pravic, pritožnik s tem pritožbenim razlogom ne more uspeti.
odgovornost samostojnega podjetnika – prenos podjetja podjetnika posameznika na novo kapitalsko družbo - obveznosti nastale pred vpisom prenosa podjetja v register
Upnik lahko s tožbo zahteva, da mu (bivši) samostojni podjetnik, kot fizična oseba, izpolni obveznost, ki mu je nastala kot samostojnemu podjetniku v zvezi s podjetjem pred vpisom prenosa podjetja v register, če družba, ki se je ustanovila zaradi prenosa podjetnikovega premoženja in ki je tudi univerzalni pravni naslednik podjetnika, ne izpolni obveznosti, ki so nastale podjetniku v zvezi s podjetjem pred vpisom prenosa podjetja v register.
delitev solastnine – ohranitev solastninske skupnosti na strani nasprotnih udeležencev
Prvenstveno je treba solastno stvar razdeliti med udeležence, ni pa nobene ovire, da se v konkretnem primeru, ko je predlog za delitev podal predlagatelj, katerega delež je nekoliko manjši od tretjine, delitev ne opravi tako, da le-ta pridobi v naravi tretjino nepremičnine, preostali del pa nasprotni udeleženki, ki sta tak način delitve tudi predlagali. Na ta način predlagatelj tudi ne bi bil oškodovan. Predlagatelj je namreč predlagal, da se ukine solastninska skupnost in to bi bilo doseženo tudi na ta način, da sam pridobi v naravi del, ki ustreza vrednosti njegovega deleža. Da lahko na eni strani načeloma ostane solastninska skupnost, posebej če je podano soglasje solastnikov, ki bi ostali v taki skupnosti, se je izrekla tudi že sodna praksa.
revizija - izredno pravno sredstvo - odločba višjega sodišča - pravni pouk - postulacijska sposobnost
Tožnico je ves čas postopka pred sodiščem prve in druge stopnje zastopala odvetnica, zato ni bilo nobene potrebe, da bi jo pritožbeno sodišče v razlogih svoje odločbe posebej opozarjalo na možnost, da zoper odločbo vloži izredno pravno sredstvo (in da ga mora vložiti po odvetniku).
ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 131, 171. ZPP člen 315.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - krivdna odgovornost - deljena krivda - varno delo - vmesna sodba
Za tožnikovo poškodbo je tožena stranka krivdno odgovorna, saj ni izvajala dolžnega nadzora (ni sama oz. po svojih nadrejenih preverila ustreznost postavitve fasadnega odra ter ostalih delovnih pripomočkov). Delno (10 %) pa je podana tudi odgovornost tožnika, saj tožene stranke ni opozoril, da je betonski robnik nestabilen in da se dela brez ustreznih pripomočkov ne da varno opraviti.