invalid III. kategorije - pravice na podlagi invalidnosti - pretežnost zavarovanja - zavarovanje za ožji obseg pravic
Pri tožniku je bila ugotovljena invalidnost III. kategorije, saj lahko (svoje) delo avtomehanika opravlja le s polovico polnega delovnega časa. Kljub temu ni upravičen do pravic na podlagi invalidnosti, saj je bil pretežni del zavarovanja zavarovan za ožji obseg pravic na podlagi prostovoljne vključitve v pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
stranski intervenient - intervencijski interes - vstop v pravdo - neizbrani kandidat - javni zavod - direktor
Intervenient je izkazal pravni interes za intervencijo, saj je bil s sklepom javnega zavoda imenovan za generalnega direktorja tožene stranke in je to funkcijo tudi nastopil, tožnik pa s tožbo kot neizbrani kandidat zahteva razveljavitev sklepa o izbiri kandidata in o imenovanju generalnega direktorja. Če bi tožnik v sporu uspel, bi s tem intervenientu preprečil nadaljnje opravljanje funkcije.
pogodba o finančnem leasingu – kavza pogodbe – avtonomno pravo – navidezna pogodba – kreditna pogodba
Osnovna značilnost lizinga je v tem, da lizingojemalec ne pridobi lastninske pravice nad predmetom lizinga, pač pa samo pravico do ekonomskega koriščenja tega predmeta. Potencialni lizingojemalec je tako v položaju, da nabavi določeno opremo, brez da bi pri tem angažiral lastna finančna sredstva. Specifičnost finančnega lizinga je tudi v tem, da se dajalec lizinga pojavlja predvsem kot financer posla, medtem ko je proizvajalec oziroma dobavitelj opreme tretja oseba. Pogodbeni stranki sta namreč v vseh spornih lizing pogodbah natančno uredili medsebojne pravice in obveznosti, zato je treba za konkretna razmerja uporabiti avtonomno pravo. Drugačna razdelitev tveganj pri pogodbah o finančnem lizingu tudi ni nič posebnega, ampak je za finančni lizing celo tipična.
Odgovornost za nastanek škode je deljena, če je oškodovanec tudi sam prispeval k nastanku škode. K nastanku škode nič ne prispeva le tista oseba, ki v danih okoliščinah ravna s skrbnostjo dobrega gospodarja. V konkretnih okoliščinah bi bila torej morala tožeča stranka hoditi s skrbnostjo dobrega pešca. Če bi bila in bi bila škoda nastala kljub temu, bi njenega prispevka k škodi sploh ne bi bilo. Za obstoj prispevka k nastanku škode zadoščata tako namerno kot tudi malomarno ravnanje.
ZPP člen 249. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 40, 40d, 47a. ZST-1 člen 34.
izvedenina - pravica izvedenca do nagrade in povračila stroškov - plačilni nalog za plačilo sodne takse - pravno sredstvo zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse
Ker ZST-1 pravice do pritožbe ne ureja, je odločitev sodišča prve stopnje o ugovoru dokončna, ker zoper takšno odločitev ni predvidena pritožba. Sodišče prve stopnje je sicer zapisalo v pravni pouk, da je pritožba dovoljena, vendar pa to ne vpliva na pravico do pritožbe, če zakon te pravice ne daje.
Zaznambo postopka vzpostavljanja etažne lastnine in zaznambo postopka za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi lahko zemljiškoknjižno sodišče opravi le na podlagi odredbe nepravdnega sodišča, kateri je predložen predlog, na podlagi katerega se odreja zaznamba postopka.
družinska pokojnina - pogoji za priznanje pravice - absolventski staž - preostala delovna zmožnost - dokazovanje - invalidska komisija - sodni izvedenec
Ker tožnici absolventski staž po 26. letu starosti ni bil podaljšan zaradi zdravstvenih razlogov in ker ni bilo ugotovljeno, da je tožnica popolnoma nezmožna za delo, ji ni mogoče priznati pravice do nadaljnjega oziroma trajnega prejemanja družinske pokojnine.
Če zemljiškoknjižno sodišče v primerih iz prvega odstavka 90. člena ZZK-1 dovoli izbris izvršbe, hkrati po uradni dolžnosti dovoli tudi izbris hipoteke, ki je bila vknjižena v zvezi z zaznambo izvršbe, ki je predmet izbrisa.
ZPP člen 320, 328, 328/1, 339, 339/1, 339/1-14. ZDSS-1 člen 82, 82/1.
sklep o popravi - bistvena kršitev določb postopka
Sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevek za odpravo odločb toženke, s katerima je bila zavrnjena zahteva za priznanje pravice do invalidske pokojnine, hkrati pa je toženki naložilo izdajo odločbe o odmeri in izplačevanju invalidske pokojnine. S takšno odločitvijo, ki je sama s seboj v nasprotju, je zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, ki je ne more samo odpraviti s sklepom o popravi sodbe.
ZPIZ-1 člen 94, 97, 158, 161. ZUP člen 113. ZDSS-1 člen 81.
invalid III. kategorije - pravica do premestitve - nadomestilo za invalidnost - odmera - stroški postopka - stroški upravnega postopka
Sodišče prve stopnje je tožniku priznalo invalidnost III. kategorije s pravico do dela na drugih delih v okviru svojega poklica orodjar z določenimi omejitvami ter pravico do nadomestila za invalidnost. Glede te pravice je pravilno odločilo, da bo o višini in izplačilu odločil toženec, saj o tem še ni bilo odločeno. Hkrati s tem bo toženec odločil tudi, ali gredo tožniku poleg glavnice zakonske zamudne obresti oziroma odškodnina v višini zakonskih zamudnih obresti.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - rok za podajo odpovedi
Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi je nezakonita, saj je bila podana več kot šest mesecev po tem, ko je pri toženi stranki prišlo do kraje vlečnih in priklopnih vozil, kar je povzročilo, da tožena stranka dela tožnika po pogodbi o zaposlitvi (voznika) ni več potrebovala.
ZOZP člen 19, 19/1, 19/3, 20. ZPP člen 7, 40. ZOR člen 169, 195.
povrnitev premoženjske škode – izgubljeni zaslužek – obvezno zavarovanje odgovornosti v prometu – zavarovalna vsota – sistem ohranjanja realne vrednosti zavarovalne vsote
Po nastanku zavarovalnega primera znesek limita ne ostane nominalno enak znesku limita v času škodnega dogodka, ampak se neizkoriščeni del nominalno spreminja skladno s spremembami zavarovalnih vsot.
plačilo sodne takse kot procesna predpostavka – umik tožbe zaradi neplačila sodne takse – prekinitev postopka – nadaljevanje prekinjenega postopka – stečaj tožnika – poziv na prevzem postopka
Vročitev plačilnega naloga, ki vsebuje opozorilo, da se bo v primeru neplačila takse v določenem roku štelo, da je tožba umaknjena, pomeni povabilo sodnika, naslovljeno na stečajnega upravitelja, da prevzame postopek.
nadomestilo za uporabo malih avtorskih pravic – zastaranje terjatve na plačilo nadomestila za uporabo avtorskih pravic
V primerih nezakonite uporabe avtorskega dela, kar je tudi javno izvajanje glasbenih del brez dovoljenja, avtorju pripada ustrezno nadomestilo. V takih primerih je zakonska podlaga za odločanje neposredno ZASP in 190. ter 198. člen OZ.
Avtorski honorar praviloma ni občasna terjatev. Terjatev tožeče stranke temelji neposredno na podlagi zakona, pri čemer tožeča stranka zaradi kršitve avtorskih pravic zgolj mesečno izstavlja račun za plačilo ustreznega nadomestila. Le ta okoliščina pa ne spreminja narave obveznosti v občasno terjatev. Po naravi zahtevka gre še vedno za verzijski zahtevek, za katerega je treba po stališčih sodne prakse upoštevati splošni – petletni zastaralni rok.
sodni depozit – razlastitev – predpostavke za dopustnost sodnega depozita
Sodni depozit je po določbi petega odstavka 59. člena EZ predpostavka v primeru nujnega postopka za omejitev lastninske pravice in za razlastitev po navedenem zakonu, kadar je javna korist izkazana skladno s tretjim odstavkom 93. člena ZUreP.
ZFPPIPP člen 233, 233/1, 233/1-2, 233/1-3, 233/7, 233/8, 378, 378/2.
predujem za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka – brezplačna pravna pomoč – vrednost unovčene stečajne mase – vrnitev plačil v dobro proračuna sodišča
Če je unovčena stečajna masa višja od založenega predujma za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka, za zadržanje predujma (najsi gre za predujem, ki ga založi predlagatelj postopka ali pa za predujem iz odobrene brezplačne pravne pomoči), v zakonu ni podlage. Zato so materialnopravno zmotne pritožbene trditve, da se iz sredstev odobrene brezplačne pravne pomoči za založitev predujma morajo pokriti vsi stroški, do katerih je upraviteljica po zakonu upravičena.
beneficirana delovna doba - prenehanje delovnega razmerja - stari ZDR - dokončna in pravnomočna odločba - izpodbojnost - sodno varstvo
Glede na to, da je tožniku delovno razmerje pri toženi stranki prenehalo na podlagi pravnomočne in dokončne odločbe (izdane na podlagi ZTPDR in ZDR/90), ni pravne podlage, da bi tožnik po datumu prenehanja delovnega razmerja uveljavljal beneficirano delovno dobo.
odgovornost za opuščeno odtegnitev in izplačilo zapadlih zneskov – neizvrševanje sklepa o izvršbi s strani dolžnikovega delodajalca – pribava podatkov
Glede na 1. odst. 134. čl. ZIZ je mogoče delodajalcu naložiti, naj upniku poravna (le) vse tiste zneske, ki jih ni odtegnil in izplačal po sklepu o izvršbi.