ZPP člen 236a, 324, 496, 496/1, 339, 339/2, 339/2-8.
opustitev izdaje sodbe s skrajšano obrazložitvijo – spor majhne vrednosti – zavrnitev dokaznega predloga – pravica do izvedbe dokaza – namen določbe 236a. člena ZPP – predložitev pisne izjave priče
Strankina pravica do izvedbe dokaza ni absolutna. Sodišče zato ni dolžno ugoditi vsem dokaznim predlogom, ampak upošteva samo tiste, ki so namenjeni dokazovanju dejstev, pomembnih za odločitev, pri tem pa ne sme dopustiti nepotrebnega podaljševanja dokaznega postopka.
Namen določbe 236a. člena ZPP, ki določa, da lahko stranka na poziv sodišča predloži sodišču pisne in podpisane izjave predlaganih prič o dejstvih, o katerih bi priča lahko izpovedala na naroku, je zasledovanje koncentracije in ekonomičnosti postopka. Nikakor pa te določbe ni mogoče uporabiti v primeru, ko je oseba (priča), katere zaslišanje je predlagano, prisotna na naroku.
skrbnost udeležencev v obligacijskem razmerju - razlaga v naprej pripravljenih pogodb
Ker ob celoviti presoji vseh sestavnih delov pogodbe (grafičnega in tekstualnega) nesporen zaključek o tem, da je dogovor zajemal tudi omenjeno zemljišče, ni bil možen, je sodišče prve stopnje pravilno presojalo ravnanja obeh pogodbenih strank še v smislu 6. člena OZ, ki strankam nalaga izpolnjevanje svojih obveznosti v obligacijskih razmerjih v skladu s skrbnostjo dobrega gospodarja.
83. člena OZ, po katerem je treba takrat, ko je pogodba pripravljena ali predlagana zgolj s strani ene pogodbene stranke, nejasna določila razlagati v korist druge stranke, ni mogoče uporabiti v primeru, ko sta se stranki o vsebini pogodbe dogovarjali in jo usklajevali.
Sankcija zavrženja zemljiškoknjižnega predloga zaradi opustitve dolžnosti elektronskega vlaganja je mogoča le, če ima vlagatelj dejansko možnost vložiti elektronski predlog, pa to možnost opusti.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - krivdna odgovornost - varno delo - nepremoženjska škoda - zakonske zamudne obresti - zavarovanje odgovornosti - solidarna odgovornost - odbitna franšiza
Tožnik je bil z odredbo nadrejenih premeščen na delovno mesto ob liniji za pakiranje aluminijskih palic, na dan nesreče je opravljal delo na drugem delovnem mestu, kot je imel sklenjeno pogodbo o zaposlitvi. Na tem delovnem mestu je bilo delovno okolje založeno s stolicami, kar kaže na neustrezno urejeno delovno okolje. Tožnik tudi ni imel ustreznega izobraževanja za primer, kako ravnati v primeru obratovalnega zastoja, niti ni bil seznanjen o obstoju senzorjev, ki naj bi samodejno zaustavili linijo. Glede na navedeno oz. ker tožena stranka ni dokazala, da je poskrbela za varno opravljanje dela, za nastalo nesrečo in škodo tožniku odgovarja po načelu krivdne odgovornosti.
predlog za vknjižbo lastninske pravice – akt o oblikovanju etažne lastnine
Zakon o zemljiški knjigi v 5. členu določa, da vpisi pravic in pravnih dejstev v zemljiški knjigi učinkujejo od trenutka, ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo predlog za vpis oz., ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo listino, na podlagi katere o vpisu odloča po uradni dolžnosti, razen če zakon ne določa drugače. Ni torej dvoma, da mora listina obstajati ob vložitvi predloga in da se ne more utemeljenost vpisa utemeljevat s pozneje nastalo listino.
prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja – obdobje zbiranja kazenskih točk – čas storitve prekrška
Ker je med storitvijo prekrškov, s katerimi je storilec dosegel skupno 21 kazenskih točk, preteklo obdobje daljše od teh let, česar pa prvostopenjsko sodišče pri izdaji izpodbijanega sklepa ni upoštevalo, je sodišče prve stopnje storilcu neutemeljeno izreklo prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja.
Posledice, ki jih na novo določa novela za dolžnikov ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, v katerem dolžnik ugovarja obstoju poslovnega razmerja, se ne morejo raztezati na dolžnikov ugovor, vložen še pred uveljavitvijo navedene novele. Drugačna razlaga bi privedla do nedopustnega retroaktivnega učinka te novele kot to pravilno navaja že sodišče prve stopnje.
sklic skupščine na zahtevo manjšinskih delničarjev – pooblastilo za sklic skupščine – pravni interes
Intervencija sodišča je glede pooblastitve za sklic skupščine predvidena šele, če skupščina družbe ne zaseda v dveh mesecih, odkar je uprava družbe prejela zahtevo delničarjev za sklic skupščine iz tretjega odstavka 295. člena ZGD-1.
nadomestitev globe – naloge v splošno korist – neopravičen izostanek – domneva umika predloga za nadomestitev globe
Če je storilcu vabilo na razgovor pri centru za socialno delo vročeno po izteku dneva, ko bi se moral oglasiti na centru za socialno delo zaradi določitve predloga konkretne naloge in organizacije, v kateri bo opravil dela v splošno korist, njegovega izostanka s tega razgovora ni mogoče šteti za neopravičenega, saj mu morajo biti dane ustrezne možnosti, da ravna v skladu s svojimi obveznostmi, ki mu jih nalaga zakon in da je s svojimi obveznostmi pravočasno in pravilno seznanjen.
Ko gre za identičnost predmeta spora in predmeta sodne poravnave, ko je dejanska podlaga tožbe identična dejanski podlagi sodne poravnave (sporazuma), s katerim so bila urejena medsebojna razmerja glede hipotekarnega jamstva, je ugotoviti, da je bilo v postopku pred sodiščem prve stopnje ponovno odločeno o zahtevku, o katerem je bila že sklenjena sodna poravnava, v posledici česar je bilo potrebno sodbo sodišča prve stopnje razveljaviti ter zavreči tožbo.
PREKRŠKI – VARNOST CESTNEGA PROMETA – PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
VSC0003070
ZP-1 člen 113, 113a, 113a/1. ZPrCP člen 105, 105/5, 105/5-4.
začasni odvzem vozniškega dovoljenja – vožnja pod vplivom alkohola – utemeljen sum
Za ugotovitev obstoja utemeljenega suma storitve prekrška vožnje pod vplivom alkohola v takšni koncentraciji, zaradi katere je obdolžencu potrebno izreči tudi stransko sankcijo 18 kazenskih točk v cestnem prometu, zadostuje z objektivnimi tehničnimi sredstvi ugotovljena stopnja alkoholiziranosti. Presoja zakonitosti uporabe elektronskega alkotesta za ugotavljanje prekrška vožnje pod vplivom alkohola pa je stvar dokaznega postopka.
Računi so verodostojne listine, kar pomeni, da veljajo dejstva in podatki, ki jih izkazujejo za resnična, dokler jih nihče ne izpodbije. Izpodbijanje resničnosti oziroma verodostojnosti zatrjevanih dejstev pa je dolžnost nasprotne stranke. Obstoj dejstev, dokazovanih z računi, je torej mogoče zanikati; zatrjevanje in dokazovanje ustreznih dejstev pa je na dolžnikovi strani.
PREKRŠKI – VARNOST CESTNEGA PROMETA – PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
VSC0003071
ZP-1 člen 26, 26/2, 26/3, 26/6. ZPrCP člen 105, 105/5, 105/5-4.
vožnja pod vplivom alkohola – odmera sankcij – olajševalne okoliščine – posebno olajševalne okoliščine – omilitev globe – prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja
Dejstvi, da obdolženec še ni bil obravnavan za prekrške v Republiki Sloveniji in da naj bi kot državljan Republike Hrvaške, ki je zaposlen v Republiki Hrvaški, bil slabšega premoženjskega stanja, nista takšni posebni olajševalni okoliščini, ki bi utemeljevali omilitev globe pod spodnjo mejo predpisane globe, saj gre za okoliščini, ki vplivata le na splošno odmero sankcij znotraj predpisanih meja.
Dopustno in pravilno je, da sodišče pri odločanju o dovolitvi obnove postopka po 10. točki 394. člena ZPP oceni tudi dokazno moč dokazov, na katere se opira predlog za obnovo postopka, v primerjavi z že izvedenimi dokazi v prvotnem postopku.
revizija - zavrženje revizije - odpravnina - vrednost spornega predmeta
Ker v obravnavanem primeru ne gre za spor o obstoju ali prenehanju delovnega razmerja, saj tožeča stranka uveljavlja zahtevek za plačilo odpravnine v višini 2.391,29 EUR s pp, ki ne dosega revizijskega praga, revizija ni dovoljena in jo je prvostopenjsko sodišče v skladu z določbo 1. odstavka 374. člena ZPP pravilno zavrglo.
Ker tožena stranka, od katere je bila tožnica prenesena k njeni hčerinski družbi, po prenosu ni bila več tožničin delodajalec, kajti delovno razmerje med njima ni bilo ponovno vzpostavljeno, tožnica ne more uspešno uveljavljati neplačanih terjatev iz delovnega razmerja s hčerinsko družbo od tožene stranke, ker le-ta ni njen delodajalec.
ZPP člen 139, 139/3, 141, 277, 318. ZDR člen 42, 112, 112/2, 130, 131.
zamudna sodba - odgovor na tožbo - rok za odgovor na tožbo - terjatev iz delovnega razmerja - plača - povračilo stroškov v zvezi z delom - regres za letni dopust - jubilejna nagrada - odpravnina - odškodnina za čas odpovednega roka - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca
Ker je tožena stranka (samostojni podjetnik posameznik), ki ji je bila tožba pravilno vročena na naslov, ki je naveden v sodnem registru, odgovor na tožbo podala po izteku v ZPP določenega roka, je sodišče prve stopnje utemeljeno izdalo zamudno sodbo, s katero je ugodilo tožbenemu zahtevku za plačilo neizplačane plače, povračila stroškov v zvezi z delom, regresov za letni dopust, jubilejne nagrade, odškodnine za čas izgubljenega odpovednega roka in odpravnine zaradi izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavca.