izvedba dokaza – stroški sodnega izvedenca – predujem – predlog za podaljšanje roka – zavrženje predloga
Ker je tožeča stranka predlog za podaljšanje roka za plačilo predujma vložila po tem, ko se je le-ta že iztekel, ga je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo.
nasprotna tožba – pogoji – več zahtevkov – stvarna pristojnost
Ker se stvarna pristojnost sodišča, v primeru, ko se zahtevka iz nasprotne tožbe ne nanašata na enako dejansko in pravno podlago, določa po vrednosti vsakega posameznega zahtevka, je sodišče prve stopnje v tem primeru pravilno sklenilo, da se nasprotna tožba o zahtevku za vračilo kupnine v višini 5.664,40 EUR ne dovoli, saj zanj okrožno sodišče ni stvarno pristojno.
ZPP člen 139, 139/3, 142, 277, 277/2, 318. ZPSto-2 člen 42, 42/2. ZDR člen 109. Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja člen 40.
zamudna sodba - vročanje - vročanje pravni osebi - fikcija vročitve - odpravnina - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - pritožbeni razlog
Če tožena stranka že daljše obdobje dejansko posluje na drugem naslovu, kot je zapisan v sodnem registru, pa ob tem ni uredila ustrezne spremembe naslova v sodnem registru, je razlog za to, da sodnega pisanja ni prejela, izključno na njeni strani. Sodnih pošiljk tudi ni mogoče preusmerjati na druge naslove po dogovoru oz. pogodbi s pošto, saj za vročanje v pravdnem postopku veljajo posebna pravila vročanja, določena v ZPP. Ker je sodišče prve stopnje vročalo toženi stranki sodna pisanja skladno s temi pravili na naslov, vpisan v sodnem registru, je ob dejstvu, da tožena stranka na tožbo, ki ji je bila vročena po fikciji, ni odgovorila, utemeljeno izdalo zamudno sodbo.
Ker tožena stranka, od katere je bila tožnica prenesena k njeni hčerinski družbi, po prenosu ni bila več tožničin delodajalec, kajti delovno razmerje med njima ni bilo ponovno vzpostavljeno, tožnica ne more uspešno uveljavljati neplačanih terjatev iz delovnega razmerja s hčerinsko družbo od tožene stranke, ker le-ta ni njen delodajalec.
revizija - zavrženje revizije - odpravnina - vrednost spornega predmeta
Ker v obravnavanem primeru ne gre za spor o obstoju ali prenehanju delovnega razmerja, saj tožeča stranka uveljavlja zahtevek za plačilo odpravnine v višini 2.391,29 EUR s pp, ki ne dosega revizijskega praga, revizija ni dovoljena in jo je prvostopenjsko sodišče v skladu z določbo 1. odstavka 374. člena ZPP pravilno zavrglo.
Sodišče prve stopnje toženi stranki utemeljeno ni priznalo stroškov za prihod pooblaščenca na narok za glavno obravnavo, saj bi tožena stranka za zastopanje lahko pooblastila substituta v kraju, kjer je sedež sodišča.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - rok za podajo odpovedi - reintegracija - nezakonita odpoved pogodbe o zaposlitvi
V konkretnem primeru ni bilo pravne podlage za podajo redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga v letu 2011, saj je potreba po opravljanju tožnikovega dela (direktorja) pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi prenehala že v letu 2004 (ne šele v letu 2011, potem ko ga je tožena stranka zaradi nezakonite predhodne odpovedi reintegrirala v delovno razmerje).
Ker so dejstva, ki jih je dolžnica zatrjevala v ugovoru po izteku roka, nastopila že pred izdajo sklepa o izvršbi, prav tako pa dolžnica v ugovoru po izteku roka ni zatrjevala, da v njem navedenih dejstev brez svoje krivde ni mogla uveljavljati v ugovoru zoper sklep o izvršbi, je zaključek sodišča prve stopnje, da v obravnavanem primeru niso izpolnjeni pogoji za vložitev ugovora po izteku roka, pravilen.
Tožnik je tožbo umaknil, ko je tožena stranka izpolnila le neznatni del tožbenega zahtevka, kar pomeni, da niso izpolnjeni pogoji za odločitev, da nosi vsaka stranka svoje stroške postopka. Pravilna odločitev je, da je dolžan tožnik toženi stranki povrniti utemeljeno priglašene stroške postopka.
Tožnik je pravočasno priglasil stroške za zastopanje v zvezi z nasprotno tožbo, saj jih je priglasil istega dne, kot je tožena stranka na naroku za glavno obravnavo umaknila nasprotno tožbo.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog
Tožniku se je spornega dne na poti v službo pokvarila pnevmatika na avtomobilu. Za zamenjavo pnevmatike je potreboval nekaj ur (ker pri sebi ni imel varnostnega ključa), tako da na delo ni prišel. Glede na to, da se za letni dopust za ta dan naslednji dan ni uspel dogovoriti, je bil njegov izostanek z dela neupravičen, zlasti ker bi se lahko dopoldne spornega dne odpeljal na delo z bratom, kasneje pa bi uredil zamenjavo pnevmatike. Tožena stranka mu je utemeljeno podala pisno opozorilo na izpolnjevanje obveznosti in na možnost kasnejše redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga.
Splošna kolektivna pogodba za gospodarske dejavnosti člen 51.
jubilejna nagrada - kolektivna pogodba
Kljub temu da je tožnik v letu 1998 že prejel jubilejno nagrado za 20 let skupne delovne dobe na podlagi podjetniške kolektivne pogodbe tožene stranke, je v letu 2003, ko je izpolnil pogoje, upravičen do jubilejne nagrade za 20 let delovne dobe pri zadnjem delodajalcu (toženi stranki) po SKPgd.
predhodno vprašanje – identično dejansko stanje - prekršek
Da bi šlo za predhodno vprašanje, bi bilo potrebno, da je prekršek (podobno velja za kazniva dejanja) sestavina civilnopravnega dejanskega stanja, kar pa v konkretnem primeru ni. Iz konkretnega dogodka tako lahko izvira odškodninska odgovornost tako v primeru, da je bil storjen prekršek, kot tudi v primeru, da ni bil, saj je civilna odgovornost strožja. Gre zgolj za to, da bi bil lahko konkreten historični dogodek tako podlaga za odločanje v pravdnem kot tudi prekrškovnem postopku.
odškodninska odgovornost zavoda - odškodnina v višini zakonskih zamudnih obresti - zastaranje - subjektivni rok
Tožnik je za nastanek škode (v obliki neplačanih zakonskih zamudnih obresti) izvedel najkasneje, ko je sodišču prve stopnje predlagal, da pravnomočno sodbo, s katero je bilo odločeno o pravici do nadomestila za invalidnost, dopolni z odločitvijo o zahtevku za plačilo zamudnih obresti. Tedaj je začel teči subjektivni triletni zastaralni rok za uveljavljanje terjatve za plačilo zamudnih obresti, ker je ta rok ob vložitvi tožbe že potekel, tožnikov zahtevek ni utemeljen.
ZPIZ-1 člen 5, 5/3, 397, 446 ZPIZ/92 člen 95, 123, 123/1, 193. ZPIZ (1983) člen 42, 81.
invalid III. kategorije - nadomestilo za čas čakanja na ustrezno zaposlitev - ustavitev izplačevanja - starostna pokojnina - pogoji za pridobitev pravice
S tem ko je tožnik izpolnil pogoje za priznanje pravice do starostne pokojnine, mu je pravica do nadomestila plače za čas čakanja na ustrezno zaposlitev prenehala. Iz tega razloga je odločba tožene stranke o ustavitvi izplačevanja nadomestila zakonita.
ZZVZZ člen 81, 82. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 232.
začasna nezmožnost za delo - poslabšanje zdravstvenega stanja - dokazovanje - sodni izvedenec
Tožena stranka je utemeljeno odločila, da je začasna nezmožnost za delo pri tožniku utemeljena od dne, ko se je tožnik zglasil pri osebnem zdravniku, šlo pa je za nenadno in nepričakovano poslabšanje zdravstvenega stanja. Ker tožnik ni predložil nobenega dokaza, iz katerega bi izhajalo, da se je zdravstveno stanje poslabšalo že pred tem dnem, tudi ni bilo potrebe, da bi se dejansko stanje razčiščevalo s postavitvijo sodnega izvedenca.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – PREKRŠKI – VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL0066020
ZP-1 člen 22, 27, 56, 57a, 202č, 207.
sankcije za prekrške – kazenske točke v cestnem prometu – vpis v evidenco kazenskih točk - stek – odločba o prekršku – odločanje in izdaja sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja
Če je prekrškovni organ storilcu v odločbi o prekršku, izdani v postopku zaradi dveh ali več prekrškov, za prekršek poleg globe določil tudi stransko sankcijo kazenskih točk, nato pa mu je izrekel (le) enotno globo, ne pa tudi kazenske točke, so kazenske točke nezakonito vpisane v evidenco kazenskih točk, ker niso bile izrečene, zato ne morejo biti podlaga za izdajo sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja.
državna štipendija - pogoji za pridobitev pravice - cenzus
Pri presoji, ali oba tožnika izpolnjujeta pogoje za pridobitev državne štipendije, je treba upoštevati, da njuna mati v preteklem koledarskem letu ni imela dohodkov, imela pa jih je v tekočem koledarskem letu. Te dohodke je treba upoštevati po preračunu na raven preteklega leta, pri čemer je treba upoštevati dejanske dohodke, kot ji je mati tožnikov prejela.