zahteva za odpravo nepravilnosti – sklep o ustavitvi izvršilnega postopka
Namen zahteve za odpravo nepravilnosti ni zgolj v ugotovitvi nepravilnosti, temveč je to pravno sredstvo namenjeno predvsem pravočasni odpravi nepravilnosti in da se s tem zagotovi pravilen nadaljnji tek izvršilnega postopka.
reparacija - nezakonito prenehanje delovnega razmerja - nadomestilo plače - nadomestilo za čas brezposelnosti
Tožnik s prisojeno odmeno za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja ne more priti v boljši položaj, v kakšnem bi bil, če mu delovno razmerje ne bi prenehalo in bi opravljal funkcijo do izteka mandatnega obdobja. Zato je treba od nadomestila plače, ki mu je prisojeno, odšteti nadomestilo, ki ga je prejela za čas brezposelnosti s strani zavoda za zaposlovanje.
Krivda namreč ni predpostavka poslovne odškodninske odgovornosti, pač pa 240. člen OZ z "okoliščinami, ki jih dolžnik ni mogel preprečiti, ne odpraviti in se jim tudi ne izogniti" določa sfero tveganj, ki bremenijo podjemnika ne glede na njegov subjektiven odnos do kršitve.
Zmotno je pritožbeno stališče, da velja pravilo iz četrtega odstavka 243. člena OZ, po katerem mora oškodovana stranka storiti vse razumne ukrepe za zmanjšanje škode, le pri poslovni odškodninski odgovornosti.
ZPP člen 141, 141/4, 142, 142/4, 318, 338, 338/2. ZDR člen 42.
zamudna sodba - fikcija vročitve - zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - samostojni podjetnik - osebna vročitev - pritožbeni razlog - terjatev iz delovnega razmerja
Poštni vročevalec tožencu (s.p.) ni mogel vročiti sodnega pisanja na sedežu podjetja. Zato je na vratih podjetja na naslovu, ki je vpisan v poslovnem registru, pustil obvestilo o prispelem pisanju, v katerem je bil naveden rok 15 dni, da ga lahko toženec dvigne na pošti, saj na naslovu ni bilo predalčnika. Ker toženec pisanja v roku ni dvignil, se je štelo, da je bila vročitev opravljena po poteku navedenega roka. S tem je bil izpolnjen eden izmed pogojev za izdajo zamudne sodbe.
solidarnostna pomoč - ožji družinski član - kolektivna pogodba - komisija za razlago kolektivne pogodbe
Tožnik je živel z materjo v skupnem gospodinjstvu, saj ni imel bratov, sester, žene ali otrok. Zaradi tega njegova mati šteje za ožjega družinskega člana in je tožnik ob njeni smrti upravičen do solidarnostne pomoči (ki je po KPND predvidena za primer smrti ožjega družinskega člana) ne glede na dejstvo, da je komisija za razlago KPND opredelila, da za ožjega družinskega člana štejejo le zakonec, izvenzakonski partner, otroci in posvojenci.
primernost izvršilnega sredstva – realni dolžnik – dovolitev izvršbe zaradi izterjave nedenarne terjatve s prodajo nepremičnin
Upnikova terjatev iz izvršilnega naslova je specifična terjatev, ki je nastala kot posledica upnikovega uspešnega izpodbijanja dolžnikovih pravnih dejanj po določilih členov od 255 do 260 OZ ter z učinki, ki jih določa 260. člen OZ in ki izhajajo tudi iz opredelitve obveznosti dolžnika v izvršilnem naslovu. Iz specifičnosti takšne upnikove terjatve pa izhaja, da dolžnik, zoper katerega je upnik z izvršilnim naslovom dosegel takšno varstvo, ni njegov osebni dolžnik, ampak realni dolžnik, ki je dolžan priznati in dopustiti poplačilo upnikove denarne terjatve do tretjega z izvršbo na konkretno svoje premoženje.
Iz takšne narave in namena ter posledične v izvršilnem naslovu opredeljene terjatve upnika in obveznosti dolžnika, pa se tak namen, ne glede na dejansko nedenarno vsebino upnikove terjatve, v izvršbi uresničuje na način, kot to ZIZ določa za izvršbo za denarne terjatve s prodajo nepremičnin, saj je takšno izvršbo na konkretno nepremičnino dolžnik tudi dolžan dovoliti.
Dejstvo, da je tožena stranka nekaterim zavarovancem, tudi na podlagi sodbe Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, ponovno odmerila pokojnino in ob tem upoštevala plačilo v obliki obveznic, ne pomeni, da je do takšnega ponovnega odločanja in priznanja pravice v višjem znesku upravičen tudi tožnik. Iz sodne prakse Vrhovnega sodišča RS, ki skrbi za enotno sodno prakso, namreč izhaja, da ob pravilni uporabi materialnega in procesnega prava tožnikove zahteve za drugačen (ponovni) izračun pokojninske osnove, potem ko mu je bila pravica do invalidske pokojnine pravnomočno priznana, ni mogoče upoštevati. Tožena stranka je zahtevo na podlagi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP utemeljeno zavrgla.
Po določbi 11. člena ZST-1 se stranko oprosti plačila taks, če bi bila s tem plačilom občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo njeni družinski člani.
dodatek za pomoč in postrežbo - pogoji za priznanje pravice
Glede na to, da tožnica večino osnovnih življenjskih opravil še vedno opravlja samostojno, je zahtevek za priznanje pravice do dodatka za pomoč in postrežbo neutemeljen. V primeru, da bi se tožnici zdravstveno stanje poslabšalo in da bi to vplivalo na zmožnost opravljanja osnovnih življenjskih potreb, pa lahko pri toženi stranki začne nov postopek za priznanje pravice do dodatka za pomoč in postrežbo.
umik tožbe – ustavitev postopka – razveljavitev sklepa o izvršbi
Če je tožba umaknjena, izda sodišče sklep o ustavitvi postopka. Ker pa gre v konkretnem postopku za postopek plačilnega naloga (oziroma sklepa o izvršbi), je sodišče prve stopnje pravilno in zakonito odločilo tudi, da se plačilni nalog oziroma v konkretnem primeru sklep o izvršbi razveljavi (tudi) v delu, v katerem je dolžnici naloženo, da poravna v predlogu za izvršbo navedeno upnikovo terjatev in stroške izvršilnega postopka.
ZŠtip člen 24. Pravilnik o dodeljevanju Zoisovih štipendij člen 3, 6, 16.
Zoisova štipendija - pogoji za pridobitev pravice
Tožnica s pridobitvijo 29 točk ter zlatim priznanjem na državnem tekmovanju iz angleškega jezika za učence 9. razreda osnovne šole (kar pomeni dodatnih 5 točk) ni izpolnila merila za priznanje pravice do Zoisove štipendije.
Po presoji pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje, ki je tožbeni zahtevek zavrnilo, kot odločilno pravilno presodilo, da je tožena stranka svojo premijo izračunala na podlagi enakih podatkov, kot jih je posredovala tožeči stranki (z metodo t. i. „mistery shopping“ oziroma skritega kupca), tožeča stranka pa je na podlagi danih kriterijev sama sestavila paketno ponudbo s ceno. Sodišče prve stopnje je obravnavalo tudi navedbo tožeče stranke, da posamezne zavarovalnice krijejo različne vrste škodnih vzrokov. Ugotovilo je, da so avtomobilska zavarovanja kompleksen zavarovalniški produkt, zaradi česar popolna identičnost zavarovalnih pogojev res ni mogoča. Vendar pa je kot odločilno presodilo, da služijo avtomobilska zavarovanja glede na dojemanje povprečnega potrošnika za zadovoljevanje istih potreb. Ugotovilo je še, da so bili posredovani kriteriji dovolj objektivno opredeljeni in nato tudi ustrezno predstavljeni v samih oglasih. Ker je pridobivanje primerjalnih podatkov odražalo dejanski način pridobivanja ponudb potrošnikov na trgu, je sodišče prve stopnje sklenilo, da je bil ta primeren.
Če stranka predlaga, da jo sodišče oprosti plačila takse (in ne predlaga obročnega plačila ali odloga plačila), sodišče pa pri presoji predloga ugotovi, da stranka ne izpolnjuje pogojev za oprostitev plačila takse, predlog stranke za taksno oprostitev zavrne, lahko pa ji dovoli obročno plačilo oziroma plačilo sodne takse odloži za določen čas.
V konkretnem primeru je pritožba zoper sklep dopustna, saj glede na povedano obstaja dvom, ali je sodišče tožnika oprostilo plačila sodne takse ali ne, le v primeru popolne oprostitve, pa zoper sklep ni pritožbe.
ZPP člen 286b, 286b/2, 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-8. ZOR člen 133, 133/5.
spremenjene okoliščine - (ne)pričakovanost – škoda – negativni pogodbeni interes
Dejstvo, da je prišlo do spremembe zakona še ne pomeni, da je tožena stranka v času sklenitve pogodbe okoliščine, ki so zahtevale tako spremembo predvidevala in zanje prevzela riziko. Bistveno je torej tisto, kar sta stranki ob sklenitvi pogodbe pričakovali.
Osnovno merilo, ki ga je treba upoštevati pri pravični porazdelitvi škode v primeru spremenjenih okoliščin je negativni pogodbeni interes, ki pokriva izdatke, nastale v zaupanju v obstoj pogodbe.
ZDSS-1 člen 72, 72/1. ZPP člen 86, 86/3, 87, 87/3, 112, 112/8.
tožba - rok za vložitev tožbe - zavrženje tožbe - očitna pomota
Glede na to, da je dokončna odločba toženca vsebovala pravilni pravni pouk o dopustnosti sodnega varstva pred Delovnim in socialnim sodiščem, napake, da je bila tožba poslana na nepristojno (Upravno) sodišče, ni mogoče pripisati nevednosti vložnika.
invalidska pokojnina - pogoji za priznanje pravice - invalid I. kategorije - dokončna odločba - izplačilo pokojnine za nazaj
Med strankama ni sporno, da je tožnica po dokončni odločbi invalid I. kategorije invalidnosti. To je bilo potrjeno tudi v predhodnem socialnem sporu. Tožnica ni bila dolžna čakati na pravnomočno odločitev v socialnem sporu, ampak bi lahko že pred tem vložila zahtevo za priznanje pravice do invalidske pokojnine. Ne glede na predhodni sodni postopek se ji pravica do invalidske pokojnine izplačuje od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve in največ za šest mesecev za nazaj.
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 244. ZPP člen 5, 213, 339, 339/1, 339/1-8.
začasna nezmožnost za delo - dokazovanje - sodni izvedenec - zavrnitev dokaznega predloga - bistvena kršitev določb postopka
Z neupravičeno zavrnitvijo dokaznega predloga za postavitev izvedenca medicinske stroke za ugotavljanje delazmožnosti tožnice v spornem obdobju (češ da se je na podlagi drugih dokazov prepričalo, da je bila tožnica zmožna za delo) je sodišče prve stopnje kršilo pravico tožnice do sodelovanja v postopku, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev pravil postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
Tožnica v zadnjem letniku srednje šole pogoja povprečne ocene 4,10 ni izpolnila, prav tako pa ni izpolnila pogoja izjemnega splošnega uspeha na maturi in tudi ni izkazala, da bi dosegla izjemne dosežke na posameznem področju družbenega življenja, zaradi česar ne izpolnjuje pogojev za pridobitev in za nadaljnje prejemanje Zoisove štipendije na višji stopnji izobraževanja.
vrnitev v prejšnje stanje - sklep o ustavitvi postopka - fikcija umika tožbe - izostanek z naroka - preložitev naroka - zdravniško potrdilo
Tožničin predlog za vrnitev v prejšnje stanje ni bil utemeljen, saj ni šlo za bolezen oz. poškodbo, ki bi bila nenadna in nepredvidljiva in bi ji onemogočala prihod na prvi oz. poravnalni narok za glavno obravnavo (to iz zdravniškega potrdila, ki niti ni izdano na predpisanem obrazcu, ni razvidno).