umik tožbe – privolitev tožene stranke – rok za odgovor na pritožbo
Razlaga, kot jo v pritožbi ponujata toženi stranki, da bi za odločitev o umiku tožbe moralo sodišče pridobiti izjavo toženih strank, ker zakonski rok za odgovor na tožbo še ni potekel, presega okvir jasne določbe prvega odstavka 188. člena ZPP.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0068419
ZPP člen 243, 247, 254. OZ člen 179.
nepremoženjska škoda – odmera odškodnine – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – strah –duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti – dokazovanje z izvedencem – nestrinjanje z izvedenskim mnenjem – zahteva za izločitev izvedenca
Okoliščina, da se pritožnik ne strinja z ugotovitvami v postopku postavljenega izvedenca medicinske stroke, ne pomeni, da je izvedenčevo mnenje nestrokovno ali celo pristransko oziroma da je zato potrebno postaviti novega izvedenca. Tožnik ni navedel (oziroma izkazal) nobenih utemeljenih okoliščin v zvezi z zatrjevano pristranskostjo izvedenca, prav tako ni vzbudil dvoma v pravilnost izvedenčevih ugotovitev.
izvršba na podlagi verodostojne listine – pristojnost slovenskega sodišča – stalno prebivališče dolžnika – razmerje z mednarodnim elementom
Ker je upnik že v predlogu za izvršbo navedel vse zahtevane podatke o dolžniku (iz predloga pa ni izhajalo, da bi šlo za razmerje z mednarodnim elementom), sodišče prve stopnje ni imelo pravne podlage niti za preverjanje pravilnosti in skladnosti podatkov o dolžniku, navedenih v predlogu za izvršbo, s podatki v Centralnem registru prebivalstva, niti za opravo poizvedb o tem, ali (v Republiki Sloveniji) obstajajo viri za predlagana izvršilna sredstva.
osebni stečaj – odpust obveznosti stečajnega dolžnika – trajanje preizkusne dobe – razlogi za dolžnikovo insolventnost
Če je podlaga za obveznost dolžnice plačilo neporavnanih obveznosti izbrisane družbe, na podlagi dolga stanovalcev objekta, ki ga je izbrisana družba upravljala, je sodišče prve stopnje pogrešalo pojasnilo dolžnice, zakaj ta družba od lastnikov stanovanj ni izterjala njihovih dolgov.
odmera pravdnih stroškov v odškodninskih zadevah – uspeh stranke – uspeh po temelju in višini
V odškodninskih pravdah sodna praksa izjemoma dopušča vrednotenje uspeha ločeno po temelju in višini, pri čemer je končno ovrednotenje uspeha rezultat aritmetične sredine med obema prvotno ločenima ugotovljenima deležema uspeha, a je ta metoda namenjena primerom, ko mora stranka bistveno več napora vložiti v dokazovanje temelja zahtevka, na primer, ko je potrebno zaslišanje številnih prič, izvedba dokaza z izvedenci, ogled, vse to pa je povezano s temeljem zahtevka.
odpravnina - delovnopravna kontinuiteta - pripojitev - prijava pri zavodu za zaposlovanje
Glede na to, da je bila kratkotrajna prijava tožnice pri Zavodu RS za zaposlovanje potrebna zaradi zagotovitve financiranja njene zaposlitve pri toženi stranki po tem, ko ji je delovno razmerje zaradi stečaja prenehalo, bi bilo nesprejemljivo, če se ji delovna doba pred stečajem ne bi upoštevala pri izračunu odpravnine, do katere je upravičena zaradi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi pri toženi stranki.
javni uslužbenec - napotitev v tujino - delovno mesto - letni dopust
Na podlagi določbe, da ima oseba, napotena na misijo v tujino, pravico do vrnitve na ustrezno delovno mesto ali funkcijo, tožnik ni upravičen zahtevati, da se mu po vrnitvi z misije zagotovi pisarna, ki bi bila ustrezna njegovemu nazivu ter bi bila primerljiva s pisarno, ki jo je zasedal pred odhodom. Namen omenjene določbe je, da se delavcu, ki je napoten na misijo, ne poslabša delovnopravni položaj, kar pa se v tožnikovem primeru ni zgodilo.
ZDR člen 84, 84/1, 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-2. ZVOP-1 člen 77, 77/5.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka - dokazovanje - videonadzor - sodelovanje sindikata
Tožnica je delala v kuhinji zdravstvene ustanove (bolnišnice), v kateri je toliko bolj pomembno, da se upoštevajo sanitarni predpisi. Tožena stranka je zaradi očitanih kršitev obveznosti iz delovnega razmerja (vnos in iznos živil iz kuhinje v nasprotju z navodili) utemeljeno izgubila zaupanje vanjo, delovnega razmerja med strankama pa ni bilo mogoče nadaljevati delovnega razmerja niti do poteka odpovednega roka. Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi je zakonita.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija - delo po poteku pogodbe o zaposlitvi - sodno varstvo
Delavec lahko tožbo s tožbenim zahtevkom, da se šteje, da je sklenil pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, vloži v roku 30 dni po izteku zadnje pogodbe o zaposlitvi za določen čas. V tožbi lahko uveljavlja nezakonitost tudi predhodnih (zaporednih) pogodb o zaposlitvi za določen čas.
Sodišču se ni bilo potrebno ukvarjati s presojo višine tožbenega zahtevka, saj je le–ta bila izkazana z računom, tožena stranka pa glede višine vtoževane terjatve ni podala nobenih pravočasnih obrazloženih ugovorov. Trditve tožene stranke, da cena ni bila dogovorjena, zato predstavljajo nedovoljeno in s tem neupoštevno pritožbeno novoto.
oporoka – oporočno razpolaganje – veljavnost oporočnega razpolaganja – priznanje deleža na skupnem premoženju v oporoki
Priznanje deleža na skupnem premoženju z oporoko ne nasprotuje ustavi, prisilnim predpisom ali materialnim načelom, zato ni nična. Oporoka pa tudi ni neveljavna. Kdaj so razpolaganja v oporoki neveljavna, določa ZD v 68. členu (če se kaj zapušča sodniku, ki je oporoko sestavil, pričam pri oporoki ali prednikom, potomcem, bratom, sestram ter zakoncu teh oseb).
Med skupnim starševstvom in obsežnim izvrševanjem stikov obstaja kvalitativna in ne zgolj kvantitativna razlika. Pri skupnem starševstvu ima namreč otrok dva doma.
nepopolna vloga – poziv na dopolnitev vloge – zavrženje vloge
Tožeča stranka tožbe ni popravila tako, da bi bila sposobna za obravnavo, zato je odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju tožbe pravilna in zakonita.
Pri presoji, kdo v primeru umika tožbe nosi stroške postopka, je odločilno, ali je bil umik tožbe posledica izpolnitve zahtevka ali ne. Vprašanje, ali je tožeča stranka utemeljeno vložila zahtevek in vprašanje, ali bi z zahtevkom uspela, je tako nerelevantno.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - utemeljen razlog - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - letni dopust - izostanek z dela - zagovor - rok za podajo odpovedi
Tožena stranka je utemeljeno podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, saj je tožnik (samovoljno) koristil letni dopust, ki mu zaradi preobilice dela ni bil odobren.
ZDR člen 87, 110, 111, 204. ZPP člen 141, 155, 163.
sodno varstvo - stroški postopka - osebna vročitev - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - ZOdvT - vročanje odpovedi - nagrada za pritožbo
Pooblaščenec tožene stranke je nagrado za sestavo pritožbe priglasil na zadnjem naroku za glavno obravnavo pred sodiščem prve stopnje, torej še preden je prejel pisni odpravek sodbe. Ker se ta nagrada prizna za dodatno preučitev zadeve in preizkus možnosti uspeha pravnega sredstva, že pojmovno ni mogoče, da bi sodišče prve stopnje pooblaščencu nagrado priznalo.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog
Ker je tožena stranka reorganizacijo (ukinitev tožnikovega delovnega mesta) izvedla iz ekonomskih razlogov in ne iz diskriminatornih razlogov v zvezi s tožnikom, je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga zakonita.
objektivne meje pravnomočnosti - tožba na izpraznitev in izročitev nepremičnine - pridobitev lastninske pravice v postopku izvršbe na nepremičnini – sklep o domiku – sklep o izročitvi nepremičnine kupcu – služnost stanovanja – prekarij – najemno razmerje – stanovanjska pravica
Stanovanje lahko poleg imetnika služnosti stanovanja uporabljajo tudi člani njegove družine, ki pa sicer niso imetniki osebne služnosti. Vendar pa toženca ni mogoče šteti za družinskega člana imetnice služnosti stanovanja, kar bi mu dajalo pravico uporabljati to stanovanje. Iz izvedenih dokazov namreč izhaja, da toženec z imetnico služnosti stanovanja ne biva v skupnem gospodinjstvu in da živi čisto sam zase v prizidku stanovanjske hiše, torej ju ni mogoče šteti za družinsko življenjsko skupnost.
Sodišče pri odločanju o tožbenem zahtevku upošteva (le) dejstva, ki so obstajala v času do zaključka glavne obravnave. Ob zaključku glavne obravnave dne 6. 5. 2011 je bila lastnica sporne nepremičnine tožnica. Na ta zaključek v ničemer ne vpliva sklep o domiku te nepremičnine kupcu z dne 3. 5. 2011, ki je bil izdan v izvršilni zadevi sodišča prve stopnje In 99/2007. V postopku izvršbe na nepremičnini kupec res pridobi lastninsko pravico na originalen način, vendar ne že s sklepom o domiku, pač pa s pravnomočnostjo sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu.
plača - prikrajšanje pri plači - dokončna in pravnomočna odločba
Ker je bila tožnici v spornem obdobju izplačana plača z upoštevanjem osnovne plače, določene s pravnomočnima odločbama tožene stranke, ni upravičena do plačila razlik v plači, ki bi ji pripadal z upoštevanjem višjega količnika osnovne plače zaradi pridobljenega naziva mentor.
IZVRŠILNO PRAVO – MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0069016
ZMZPP člen 56, 63, 63/1. ZIZ člen 44, 44/3.
izvršba na podlagi verodostojne listine – pristojnost sodišča RS – spor z mednarodnim elementom
Pri izvršbi na podlagi verodostojne listine gre za sodni postopek, ki je sestavljen iz postopka za izdajo plačilnega naloga in postopka dovolitve izvršbe, po svoji pravni naravi pa je to enoten kombiniran postopek. S sklepom o izvršbi na podlagi verodostojne listine sodišče ne dovoli le oprave izvršbe (sklep o izvršbi v ožjem smislu), temveč s t. i. kondemnatornim ali naložitvenim delom sklepa izda tudi plačilni nalog, obe odločitvi pa sprejme istočasno in v istem pravnem aktu. Pristojnost slovenskega sodišča mora biti zato podana za oba dela postopka.