ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja
Vrhovno sodišče je v podobnih sporih že zavzelo stališče, da izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi (za razliko od redne odpovedi), predpostavlja takojšnje prenehanje pogodbenega razmerja, ker delovnega razmerja ni mogoče nadaljevati do izteka odpovednega roka oziroma do poteka časa, če je pogodba sklenjena za določen čas. Ta pogoj pa ni podan, če delodajalec kljub izredni odpovedi omogoči delavcu nadaljevanje delovnega razmerja, saj s tem kljub obstoju razlogov za izredno odpoved pritrdi možnost nadaljevanja delovnega razmerja (do izteka odpovednega roka), kar je v nasprotju z institutom izredne odpovedi. Tožena stranka je s tem, ko je dopustila, da je tožnik ostal na delu še 14 dni, kršila 1. odstavek 110. člena ZDR, zato je izredna odpoved nezakonita.
STVARNO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSM0021308
SPZ člen 118, 118/4, 119, 119/2, 119/6. SZ-1 člen 42, 42/1, 42/2, 42/3. ZIZ člen 62, 62/2. ZPP člen 358, 358-2, 436, 442.
upravljanje večstanovanjske stavbe - etažni lastniki – plačilo prispevka v rezervni sklad – oblikovanje tožbenega zahtevka - sklepčnost
Plačilo na transakcijski račun upravnika večstanovanjske stavbe je veljavna izpolnitev obveznosti etažnega lastnika iz naslova prispevka v rezervni sklad. Zadošča, da etažni lastniki od neplačnika zahtevajo plačilo na transakcijski račun upravnika in ni potreben dodatek, da zahtevajo plačilo v rezervni sklad.
razlaga spornih določil – skupni namen pogodbenikov
V skladu z določbo drugega odstavka 82. člena OZ se pri razlagi spornih določil pogodb ni treba držati dobesednega pomena uporabljenih izrazov, temveč je treba iskati skupen namen pogodbenikov in določila razumeti tako, kot ustreza načelom obligacijskega prava. Eden izmed načinov ugotavljanja skupnega namena pogodbenikov so lahko nesporna pogodbena določila.
pritožba zoper sklep o dedovanju – rok za pritožbo – pravica do pritožbe – odpoved dedovanju – stranke zapuščinskega postopka – prehod dediščine – odgovornost dedičev za zapustnikove dolgove
Sodišče druge stopnje praviloma odloča samo o pritožbah, ki so vložene pravočasno, skladno s tretjim odstavkom 173. člena ZD pa lahko upošteva tudi nepravočasno pritožbo, vendar le, če s tem niso prizadete pravice drugih oseb, ki se opirajo na sklep, česar v obravnavani zadevi ni mogoče utemeljiti. Pritožnica, za katero iz izreka izpodbijanega sklepa izhaja, da se je dedovanju po pokojni M. P. odpovedala, se namreč v pritožbi smiselno zavzema za spremembo prvostopenjskega sklepa tako, da sodišče tudi njo razglasi za zakonito dedinjo po pokojni. S tem, ko bi tudi njej pripadel ustrezen delež na zapuščini in bi se ustrezno zmanjšali dedni deleži preostalih zakonitih dedičev, bi bile pravice teh, ki se opirajo na izpodbijani sklep, v primeru ugodne rešitve pritožbe namreč prizadete.
Pravico do pritožbe v zapuščinskem postopku imajo samo stranke, ne pa tudi tretje osebe.
Upniki so stranke zapuščinskega postopka le, kadar na podlagi 143. člena ZD zaradi poplačila svojih terjatev zahtevajo ločitev zapuščine od premoženja dedičev, česar pa pritožnik v predmetnem zapuščinskem postopku ni uveljavljal.
Po ZD zapuščina po sili zakona (ipso iure) preide na dediče v trenutku zapustnikove smrti (132. člen ZD). Glede na sistem dedovanja, ko zapuščina nikoli ni brez titularja, dediči kot univerzalni nasledniki za zapustnikove dolgove že od tedaj odgovarjajo solidarno (tretji odstavek 142. člena ZD), v sorazmerju s svojimi dedni deleži (četrti odstavek 142. člena ZD. Zapustnikovi dolgovi tako niso sestavni del zapuščine in se praviloma (če ni dogovora dedičev) ne ugotavljajo v zapuščinskem postopku. Določbe ZD o odgovornosti dedičev za dolgove zapustnika se smiselno uporabljajo tudi za dolgove zapuščine, torej tiste, ki so nastali po smrti zapustnika, vendar pa dolg zapuščine ni pravica iz zapuščine, ki bi nekomu šla, zato se sodišče v zapuščinskem postopku o takšnem dolgu ne opredeljuje in ga s sklepom o dedovanju ne rabi zajeti (razen če je glede tega med dediči sklenjen dogovor), upnik pa ga lahko uveljavlja v pravdnem postopku.
V kolikor je bila volja pritožnice takšna, bi morala izrecno izraziti, da se dedovanju odpoveduje oziroma svoj dedni delež odstopa v korist določenega sodediča (prvi odstavek 146. člena ZD), v kolikor pa bi svoj dedni delež odstopila osebi, ki ni dedič po pokojni, kakor je I.B., česar s svojo izjavo ni pravno veljavno storila, pa bi jo sodišče prve stopnje obravnavalo kot zakonito dedinjo, izjavo o odstopu dediščine pa bi lahko razumelo le kot zavezo dediča, da po razdružitvi dediščinske skupnosti tretji osebi prepusti premoženjsko korist, ki jo je prejel na račun svojega dednega deleža (tretji odstavek 146. člena ZD).
Z ozirom na določilo tretjega odstavka 207. člena ZD je sodišče prve stopnje pravice pritožnice, ki ni prišla na narok, čeprav je bila v redu povabljena, pravilno obravnavalo po podatkih, s katerimi je razpolagalo in upoštevajoč njeno pisno izjavo o odpovedi dediščini, ki je prispela do izdaje sklepa o dedovanju.
Protispisen je zaključek sodišča prve stopnje, da tožeča stranka ni predložila celotne najemne pogodbe. Tudi sicer pa obstoj pravnoposlovenga razmerja med pravdnima strankama v tem postopku ni sporen.
Predmet tožbenega zahtevka v tem postopku je plačilo najemnine na podlagi sklenjene najemne pogodbe, podrejeno pa je tožeča stranka uveljavljala zahtevek tudi na podlagi določil, ki urejajo uporabo tuje stvari v svojo korist. Sodišče prve stopnje se o tej materialnopravni podlagi ni opredelilo.
izključitev protipravnosti - skrajna sila – dejansko stanje
Vprašanje obstoja skrajne sile, kot razloga za izključitev protipravnosti ravnanja, je eno izmed odločilnih dejstev, ki jih mora sodišče ugotoviti pravilno in popolno, da bi lahko pravilno uporabilo materialno in procesno pravo.
Kadar ima stranka v postopku pooblaščenca, se v skladu z določbo prvega odstavka 137. člena ZPP pisanja vročajo pooblaščencu, če ni v tem zakonu drugače določeno. Člen 105.a ZPP ne določa drugače, zato bi sodišče moralo upoštevati splošno določbo prvega odstavka 137. člena ZPP.
ZPP člen 155, 155/1. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku člen 19.
stroški postopka – potrebni stroški
Kot potrebni stroški se štejejo le tisti stroški, brez katerih ni mogoče opraviti dejanj obrambe tožene stranke. Kot takšnih pa ni mogoče šteti stroškov odgovora na opomin tožeče stranke.
Sodišče prve stopnje je dolžnikov ugovor zoper plačilni nalog pravilno zavrnilo, saj dolžnik ni izkazal ugovorne navedbe, da je sodno takso plačal, prav tako pa je neutemeljeno navajal, da je sodna taksa za postopek o pritožbi zoper sklep, s katerim je sodišče odločilo o ugovoru dolžnika zoper sklep o nadaljevanju izvršbe z novim izvršilnim sredstvom, nepravilno odmerjena.
pozneje najdeno premoženje – pravnomočni slep o dedovanju - dodatni sklep o dedovanju – obseg zapuščine
Ker je bila nepremičnina, za katero predlagatelj zahteva, da se prepiše nanj, del zapuščine zapustnika in je bila v okviru zapuščinskega postopka s pravnomočnim sklepom o dedovanju že razdeljena med dediči, zapustnik ni več njen lastnik in zato omenjena nepremičnina ne predstavlja pozneje najdenega premoženja v smislu določb 221. člena ZD.
oprostitev plačila sodnih taks – pogoji za oprostitev plačila sodnih taks – delo v tujini
Oprostitev plačila sodnih taks je po prvem odstavku 11. člena ZST-1 dopustna samo takrat, ko bi bila s plačilom takse občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se stranka preživlja.
predlog za oprostitev plačila sodnih taks – tek rokov – predlog za podaljšanje roka – vezanost sodišča na rok
ZPP, na katerega v postopku odločanja glede plačila sodnih taks napotuje tretji odstavek 1. člena ZST-1, ne omogoča skrajšanja zakonskih, niti sodnih rokov. Tako lahko stranka rok, ki ga je določilo sodišče, vedno izkoristi do konca. Vse dokler je rok odprt, je mogoče dopolniti vlogo ali opraviti kakšno drugo procesno dejanje. Odrejeni rok pa ne veže samo stranke, ampak tudi sodišče, ki ga je določilo.
Sodišče prve stopnje bi moralo z odločanjem o predlagani taksni oprostitvi počakati do izteka roka, pred tem pa bi moralo odločiti tudi o pravočasnem toženčevem predlogu za podaljšanje roka. Takšen predlog sicer roka ne prekine, vendar je o njem treba odločiti, saj je zoper sklep, s katerim je bil predlog za podaljšanje roka zavrnjen, dopustna posebna pritožba.
ZDR člen 110, 111, 111/1, 111/1-1. KZ-1 člen 257, 257/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - zloraba uradnega položaja ali uradnih pravic - protipravna premoženjska korist
V postopku izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi pri ugotavljanju odpovednega razloga ne gre za ugotavljanje krivde v kazensko pravnem smislu, temveč za ugotavljanje kršitev delovnih obveznosti, ki vsebujejo znake kaznivega dejanja. V določbi tretjega odstavka 257. člena KZ-1 je predpisana kvalificirana oblika kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic. Po navedeni določbi se uradna oseba ali javni uslužbenec, ki zato, da bi sebi ali komu drugemu pridobil protipravno premoženjsko korist, izrabi svoj položaj ali prestopi meje uradnih pravic ali ne opravi uradnih dolžnosti, kaznuje z zaporom od treh mesecev do petih let. Gre za opis izrabe uradnega položaja, ki izraža zlorabo delovanja javnega uslužbenca, ob tem, da je dodan še pridobitniški namen storilca. Protipravna premoženjska korist pa je tista korist, ki jo poskuša doseči storilec, ki je niti on sam niti druga oseba ob pravilnem ravnanju ne bi mogla dobiti. Takšna oblika kaznivega dejanja je dokončana s samo zlorabo uradne osebe oziroma javnega uslužbenca in ni potrebno, da bi bila protipravna premoženjska korist tudi dejansko pridobljena.
ugovor proti vodenju postopka prisilne poravnave – razlogi za ugovor – namen ugovornega postopka – verjetnost uspešnosti finančnega prestrukturiranja – pravni standard – zaveza o konverziji terjatev v lastniški delež dolžnika – posebna pravila o povečanju osnovnega kapitala z novimi denarnimi vložki – poročilo pooblaščenega ocenjevalca vrednosti podjetja
Skladno z določilom prvega odstavka 146. člena ZFPPIPP mora pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetij pregledati le NFR; že posebna pravila o povečanju osnovnega kapitala z novimi denarnimi vložki iz 199.a člena ZFPPIPP pa te zahteve ne vsebujejo. Toliko manj to velja za izjave upnikov, ki so bile predložene po preteku roka iz drugega odstavka 176. člena ZFPPIPP in ne predstavljajo dela s NFP.
Ponudba je v postopku prisilne poravnave odvisna tudi od družbenikov insolventnega dolžnika, pri čemer bodoči novi družbeniki, ki to lahko postanejo med postopkom prisilne poravnave po 199.a členu ZFPPIPP, nimajo več možnosti za spremembe ali dopolnitve NFP, ki bi podjetju olajšala likvidnosti položaj in ji zagotovila, da po končanem postopku prisilne poravnave postane kratkoročno in dolgoročno plačilno sposoben. Pritožbeni očitek, da je s tem, ko je upoštevalo omenjene tri izjave po preteku rokov za spremembo NFR, sodišče prve stopnje kršilo postopkovna pravila, saj se ne bi smelo sklicevati na subsidiarno rabo ZPP, je neutemeljen.
Ocena več kot 50 % stopnje verjetnosti je pravni standard, pri zapolnjevanju katerega sodišče ni vezano na nobena dokazna pravila, pa tudi na oceno izvedenca ne, pač pa na načelo proste dokazne ocene.
OZ člen 8, 49, 111, 190, 191, 592, 592/1, 596, 596/1, 597, 597/1. ZDDV-1 člen 45.
najemna pogodba – stvarne napake na prostorih, danih v najem – jamčevanje za napake – neupravičena obogatitev – prevara – DDV – dogovor o obdavčenju najemnine – ničnost – kondikcijski zahtevek - sklepčnost
Tožena stranka kot najemodajalec tožeči stranki kot najemniku odgovarja za napake izročenih poslovnih prostorov, ki se kažejo v obliki manjkajočih lastnosti, katere so bile izrecno dogovorjene. To lastnost pa predstavlja prav površina poslovnih prostorov.
Opustitev notifikacije ne pomeni izgube jamčevalnih zahtevkov ter da ne glede na čas notifikacije jamčevalni zahtevki ne prekludirajo. Vendar pritožnik ob tem spregleda, da jamčevalni zahtevki učinkujejo ex nunc, torej le od obvestitve dalje.
V kolikor bi se sporni dogovor o obračunavanju DDV na najemnino zaradi neizpolnjevanja pogojev po 45. členu ZDDV-1 izkazal za ničnega, za morebitno obogatitev tožene stranke ni pravne podlage. Posledica izpolnitve na podlagi ničnega pravnega temelja pa je povračilni zahtevek. Tak zahtevek pa je lahko utemeljen le v višini, kolikor je nasprotna stranka osebno obogatena, pri čemer ni izključeno, da se dokončna davčna obremenitev odrazi kot okoriščenje tožene stranke.
pogodba o izobraževanju - vrnitev stroškov izobraževanja - ničnost - načelo enake vrednosti dajatev - načelo sorazmernosti
Določba v pogodbi o izobraževanju, ki toženca zavezuje, da ostane zaposlen pri tožeči stranki še 5 let po opravljenem izpitu za nepremičninskega posrednika, kar je v očitnem nesorazmerju s trajanjem izobraževanja za opravo izpita ter na tej podlagi nastalimi stroški, je nična in ne more predstavljati podlage, na kateri bi tožeča stranka lahko uveljavljala vračilo stroškov izobraževanja od toženca, ki je podal redno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0070061
ZIL-1 člen 93, 93/1, 93/1-a, 93/1-b, 123, 123a.
patent - začasna odredba
Iz obrazložitve pritožbe med drugim izhaja, da ugotovitvena odločba po 93. členu ZIL-1 za sporni patent št. XXX še ni bila izdana. Ker iz tega sledi, da eden od pogojev za izdajo začasne odredbe ni izpolnjen, pritožnika z nobeno od navedb ne moreta doseči drugačne odločitve.
Za čas, ko je bila tožnica zavarovana kot družbenica in direktorica družbe z omejeno (kasneje neomejeno) odgovornostjo, tožnica ni dokazala, da je prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje plačala. Plačilo prispevkov tudi ni navedeno v matični evidenci. Iz tega razloga se tožnici ta čas ne všteje v pokojninsko dobo.
Ker v matični evidenci brez krivde tožnika ni bilo podatkov o njegovi plači za sporno obdobje, je sodišče prve stopnje na podlagi drugih dokazov pravilno ugotovilo, kakšno plačo je prejemal tožniku primerljiv delavec. Na tej podlagi je pravilno sklepalo, kakšna je bila tožnikova plača v spornem obdobju, ki se upošteva pri izračunu pokojninske osnove.