Določilo, da se lahko pogodba proti volji potrošnika obnovi in je na potrošniku obveznost plačila nesorazmerno visokega nadomestila, če ta ne izpolni pogodbenih zahtev po obličnosti odstopne izjave, predstavlja nepošten pogodbeni pogoj v skladu z 12. alinejo tretjega odstavka 24. člena ZVPot.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00023023
ZPP člen 105a, 185, 185, 339, 339/2, 339/2-11. SZ-1 člen 103, 103/1, 103/3. ZDen člen 24.
odpoved najemne pogodbe za neprofitno stanovanje - izpraznitev in izročitev stanovanja - predmet najema - veljavnost najemne pogodbe - denacionalizirano stanovanje - pravno nasledstvo - skupnost dedičev denacionaliziranega premoženja - aktivna legitimacija - vstop v pravni položaj prednika - pogoji za odpoved najemne pogodbe - kršitev najemne pogodbe - neplačevanje najemnine in stroškov - opomin najemodajalca s pisnim opozorilom - oblikovanje zahtevka - izvršljivost izreka sodbe - sposobnost biti stranka - dediči stranke - vstop dedičev v pravdo - pooblastilo stranke - skrbnik zapuščine - aktivna legitimacija skrbnika premoženja - sprememba tožbe - plačilo sodne takse - domneva umika vloge - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Posamezni dediči imajo do razdelitve zapuščine oziroma denacionaliziranega premoženja (zapuščinski postopek glede denacionaliziranega premoženja v konkretnem primeru še ni končan) pravico do tožbe za varstvo skupne lastnine v dediščinski skupnosti. Zaradi narave tega materialnopravnega razmerja pa morajo tožniki, ki niso (nujno) vsi dediči pokojnih denacionalizacijskih upravičencev, tožbeni zahtevek oblikovati tako, da je zagotovljena izpolnitev, ki je v korist celotne skupnosti dedičev, tudi tistih, ki se tožbi niso pridružili, ker v konkretnem primeru še niso določeni.
Novi lastnik stanovanja (denacionalizacijska upravičenca oziroma po njiju dediči) je v razmerju do najemnika vstopil v pravni položaj prejšnjega lastnika. Za presojo odpovedi konkretnega najemnega razmerja je odločilno, da je šlo za krivdno odpoved zaradi neplačevanja najemnine oziroma nedopustitve vstopa v stanovanje. V takem primeru ključno pravno relevantno dejstvo predstavlja kršitev sklenjene najemne pogodbe.
senat - sodnik posameznik - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Ker je sodišče prve stopnje odločalo po sodniku posamezniku, je zaradi nepravilne sestave sodišča podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 1. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Pritožbeno sodišče te kršitve, glede na njeno naravo, ne more samo odpraviti.
spor majhne vrednosti - trditveno in dokazno breme - pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja
Dvom o pravilnosti dokaznih zaključkov predstavlja pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja, ki v sporih majhne vrednosti ni dovoljen pritožbeni razlog. Odgovor nanje zato ni potreben.
odločitev o pravdnih stroških - potrebni pravdni stroški
Pritožba pravilno navaja, da je sodišče prve stopnje tožniku v okviru priznanih stroškov postopka, neutemeljeno priznalo strošek kilometrine njegovega odvetnika zaradi prihoda na tri naroke za glavno obravnavo. Ker je sedež sodišča v Ljubljani, tožnikov odvetnik pa ima sedež v Murski Soboti, ne gre za potrebne stroške postopka, ki jih je v primeru strankinega uspeha v postopku dopustno prevaliti na nasprotno stranko (155. člen ZPP).
ZDR-1 člen 110, 110/1, 110/1-5.. Kolektivna pogodba za dejavnost železniškega prometa (2007) člen 116, 116/3.. ZPP člen 355, 357a.
neizrabljen letni dopust - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - sodna praksa Sodišča EU
V zvezi s pravico delavca do nadomestila za neizrabljeni letni dopust je poleg sodne prakse, na katero se je oprlo sodišče prve stopnje, potrebno upoštevati tudi novejšo sodno prakso Sodišča EU in sicer sodbi v zadevah Kreuziger, C-619/16 z dne 6. 11. 2018 ter Max-Planck-Gesellschaft zur Förderung der Wissenschaften, C-684/16 z dne 6. 11. 2018. Sodišče EU je namreč v teh sodbah zavzelo stališče, da delavec pridobljene pravice do plačanega letnega dopusta ne more samodejno izgubiti zato, ker ni podal prošnje za izrabo dopusta. Razsodilo je, da pravo EU nasprotuje temu, da delavec samodejno izgubi plačani letni dopust, do katerega je bil upravičen na podlagi prava EU, s tem pa tudi pravico do denarnega nadomestila za neizrabljeni dopust, le zato, ker za dopust ni zaprosil pred prenehanjem delovnega razmerja (ali v referenčnem obdobju). Po stališču Sodišča EU ti pravici lahko ugasneta le, če je delodajalec delavcu zlasti s tem, da ga je ustrezno poučil, dejansko omogočil pravočasno izrabiti dopust, kar mora dokazati delodajalec. Dokazno breme v zvezi s tem je na delodajalcu. Če ne more dokazati, da je ravnal z vso potrebno skrbnostjo, da bi delavec dejansko imel možnost izrabiti plačani letni dopust, je treba šteti, da se z ugasnitvijo pravice do navedenega dopusta na koncu referenčnega obdobja ali dovoljenega obdobja za prenos in posledičnim neplačilom denarnega nadomestila za neizrabljeni letni dopust v primeru prenehanja delovnega razmerja kršita prvi oziroma drugi odstavek 7. člena Direktive 2003/88/ES (sodba C-619/16, točka 47, C-684/16, točka 46).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00021827
OZ člen 82, 199. ZS člen 3, 3/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 457, 457/3.
upravljanje večstanovanjske stavbe - sklep etažnih lastnikov - izjava volje - razlaga izjave volje - sporno pogodbeno določilo - razlaga nejasnih pogodbenih določil - poslovodstvo brez naročila - neopredelitev do odločilnih dejstev - kršitev pravice do izjave v postopku - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Tožnik ni dokazal, da vložitev tožbe, v zvezi s katero so nastali stroški, katerih povrnitev zahteva od toženca, temelji na sklepu etažnih lastnikov. Iz tožbenih navedb ne izhaja niti sklep, da tožnik od toženca zahteva povrnitev sorazmernega dela stroškov pravdnega postopka na podlagi določb o poslovodstvu brez naročila. Po 199. členu OZ se sme kdo tujega posla lotiti nepoklicano samo, če ga ni mogoče odložiti, ker bi sicer nastala škoda ali bi bila zamujena očitna korist. Trditev, da je prejšnji upravnik po prejemu začasne odredbe izročil sredstva etažnih lastnikov, ne zadostuje za sklep, da bi etažnim lastnikom v nasprotnem primeru nastala škoda ali bi izostal nastanek koristi. Tožbeni zahtevek za povrnitev sorazmernega dela stroškov pravde zato ni utemeljen.
Zasebno tožbo v obravnavani kazenski zadevi je vložila oseba, ki ji je bila delno odvzeta poslovna sposobnost ravno v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi uradnimi postopki, zato je zasebna tožba nedovoljena, pri čemer gre za neodpravljivo pomanjkljivost te vloge. Zasebni tožilec ne more sam opravljati procesnih dejanj, zato so takšna njegova dejanja neobstoječa oziroma nična.
Zato tudi skrbnikova odobritev neobstoječega procesnega dejanja, njegovega varovanca, ni mogoča.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00022742
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-12. ZNP člen 37. ZZZDR člen 5a, 5a/1, 106, 106/5, 113, 113/2. ZPND člen 1, 1/2, 3, 3/5, 5, 22a, 22a/1, 22a/8, 24.
določitev ukrepov prepovedi nasilnih dejanj - ukrep prepovedi približevanja in vzpostavljanja stikov - vprašanja, ki bistveno vplivajo na otrokov razvoj - psihično nasilje - odločanje o stikih z otrokom - nepravdni postopek - stiki pod nadzorom - dokaz z izvedencem - nujen postopek - začasni ukrepi - varstvo koristi otroka - Center za socialno delo (CSD) kot udeleženec v postopku - prepoved ponovnega odločanja o isti stvari - res iudicata
Nestrinjanje staršev pri odločanju o vprašanjih, ki bistveno vplivajo na otrokov razvoj, ne predstavlja psihičnega nasilja nad otrokom v smislu petega odstavka 3. člena ZPND.
ZPND določa ukrepe za varstvo žrtev nasilja v družini. Toda sedež odločanja o otrokovih stikih je in mora biti nepravdni postopek za ureditev stikov.
Izvedba dokaza z izvedencem je za otroke nedvomno obremenjujoča, ponavljanje oziroma izvajanje tega dokaza v dveh postopkih pa še bolj, in torej nikakor ne bi bilo otroku v korist. Prav korist otrok pa je osnovno vodilo v vseh postopkih iz razmerij med starši in otroki, tudi v postopku po ZPND.
motenje posesti - posestno varstvo - meja med parcelama - neurejena meja - sporna meja - spor o lastninski pravici na delu parcele - posest - dejanska oblast nad stvarjo - pravica do posesti - ekonomski interes - ugotovitveni zahtevek - trditvena podlaga - vzpostavitev prejšnjega stanja
Prodajna pogodba lahko dokazuje le lastninsko upravičenje in s tem pravico do posesti, ki pa se v postopku motenja posesti ne upošteva. Samo po sebi ne izkazuje tudi izvrševanja oblasti nad stvarjo. Posest ima le tisti, ki dejansko izvršuje oblast nad stvarjo. Tako obstoj pravne podlage za pridobitev pravice do posesti ne more vplivati na zahtevek iz naslova motenja posesti.
Pri poimenovanju posestne meje oziroma ločnice v naravi, do katere je tožeča stranka izvrševala posest na nepremičnini, ne gre za določitev katastrske meje v pravnem pomenu, saj je meja med strankama očitno sporna in bo to predmet drugega postopka. Gre zgolj za objektivizacijo posestnega stanja oziroma za opredelitveni pojem, kam mora postaviti ograjo, s katero se bo vzpostavilo prejšnje posestno stanje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00023246
ZOR člen 360, 360/1, 361, 376, 376/1. ZUE člen 13, 13/4. ZPP člen 214, 214/1, 286. ZOZP člen 18. OZ člen 1060.
prometna nesreča - odškodnina - nepremoženjska škoda - poškodbe sopotnika v vozilu - zavarovalna vsota - mesečna renta - izgubljeni dohodek - avtomobilsko zavarovanje - izčrpanje zavarovalne vsote - zavarovalna pogodba - zastaranje odškodninske obveznosti - zaključek zdravljenja - objektivni zastaralni rok - nova škoda - sukcesivno nastajajoča škoda - nesporna dejstva - prepozne trditve
Ker tožnik (potnik v enem od v nesreči udeleženih motornih vozil) v teku zastaralnega roka škode ni uveljavljal od drugo tožene zavarovalnice (pri njej je imel odgovornost zavarovano eden od lastnikov v nesreči udeleženih vozil), je obveznost drugo tožene zavarovalnice postala naturalna, kar pomeni, da je tožnikova pravica zahtevati izpolnitev od drugo tožene zavarovalnice prenehala.
šikaniranje na delovnem mestu - zakonski znaki kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - opis kaznivega dejanja - spolno nadlegovanje - psihično nasilje - ponižanje ali prestrašenost - obrazloženost sodne odločbe - zavrnitev dokaznih predlogov
Pritožnik pravilnosti izpodbijane sodbe ne more omajati z zatrjevanjem, da je sodišče prve stopnje zmotno ocenilo obdolženčev zagovor, v katerem je ta pojasnil, da se izrečenih besed oškodovanki zaradi časovne oddaljenosti ne spomni, da je šlo za zdravo "zafrkancijo" in da oškodovanke ni želel prizadeti. Sodišče prve stopnje je v izčrpni obrazložitvi izpodbijane sodbe argumentirano in prepričljivo utemeljilo, zakaj takšnega zagovora ni mogoče sprejeti, zato pritožnik dvoma v pravilnost dokazne presoje ne more vnesti zgolj s podajanjem lastnega mnenja, da je bil obdolženčev zagovor verodostojen. Pritožbeno vztrajanje, da oškodovanka obdolžencu nikoli ni izrecno rekla, naj preneha z neprimernim govorjenjem, je brez uspeha, saj je sodišče prve stopnje na podlagi prepričljive izpovedbe oškodovanke pravilno presodilo, da je ta obdolžencu tudi besedno izrazila svoje nestrinjanje z njegovim početjem, čemur lahko sodišče druge stopnje glede na naravo inkriminiranih besed z gotovostjo verjame. V tej zvezi je sicer že v izpodbijani sodbi pravilno poudarjeno, da oškodovanki glede na besede iz izreka sodbe sploh ne bi bilo potrebno odreagirati in od obdolženca zahtevati, naj s takšnim govorjenjem preneha, saj je vsakomur jasno, da inkriminirano izražanje v medsebojni komunikaciji na delovnem mestu ni le neprimerno, temveč tudi žaljivo, vulgarno in za obdolženca, ki je po poklicu policist, nesprejemljivo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - SOCIALNO VARSTVO
VSL00022861
ZZZDR člen 123, 123/2, 132. ZSVI člen 27. ZPP člen 355, 355/1.
sprememba višine preživnine - znižanje preživnine - spremenjene okoliščine - preživninske zmožnosti - preživninske potrebe - dolžnost preživljanja - preživninska obveznost staršev - preživninska obveznost staršev duševno in telesno prizadetih oseb - prenehanje preživninske obveznosti - izvršilni naslov - tožba na ukinitev preživnine - pritožbena obravnava - razveljavitev prvostopenjske sodbe - kontrolna funkcija sodišča druge stopnje
Tožnik je sicer zatrjeval spremembe glede svojih preživninskih zmožnosti, vendar je sodišče prve stopnje njegovemu tožbenemu zahtevku ugodilo, ne da bi se z njimi ukvarjalo oziroma ne da bi jih ugotavljalo. Izhajalo je namreč iz zmotnega materialnopravnega stališča in presojalo, ali so podani zakonski pogoji za plačevanje preživnine, kot jih določa 123. člen ZZZDR, ki je veljal pred spremembo ZZZDR-C, v zvezi z odločbo Ustavnega sodišča U-I 11/07-45 s 13. 12. 2007. Ob tem je spregledalo, da ne gre za (prvo) določitev preživnine, ker je o tem že pravnomočno odločeno, temveč za njeno spremembo, zato bi se moralo ukvarjati z vprašanjem, ali obstojijo okoliščine, ki sploh omogočajo spremembo z izvršilnim naslovom določene preživnine.
obstoj delovnega razmerja - stečajni postopek - odpoved pogodbe o zaposlitvi - volja - pogodba o delu (podjemna pogodba)
Ne ZDR-1 in ne ZFPPIPP stečajnemu upravitelju ne nalagata obveznosti, da ob začetku stečajnega postopka odpove vse pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas. Oba zakona stečajnemu upravitelju dajeta to možnost, kadar delo določenih delavcev zaradi začetka stečajnega postopka oziroma prisilne likvidacije postane nepotrebno. Tudi v sodni praksi je zavzeto stališče, da za stečajnega upravitelja glede na določbe ZFPPIPP ne velja obveznost odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavcem.
Ustaljena sodna praksa je, da v sporu za ugotovitev obstoja delovnega razmerja volja delavca oziroma delodajalca ni bistvena okoliščina.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00022039
KZ člen 234a, 234a/1. ZKP člen 358, 358-1.
poslovna goljufija - konkretni opis dejanja - zakonski znaki kaznivega dejanja - izvršitveno dejanje - preslepitev - preslepitveni namen - oprostilna sodba - opisano dejanje ni kaznivo dejanje
Opis izvršitvenega ravnanja, da mu je mogoče očitati naravo preslepitvenih dejanj, mora navajati konkretna dejstva in okoliščine, iz katerih je mogoče določeno sklepati, da so bila storilčeva aktivna ravnanja ob sklenitvi posla ali tekom njegovega izvajanja, prazna in neresnična (lažna), zamolčanje oz. prikrivanje kot opustitveno ravnanje pa izvršeno v takih okoliščinah, da se je storilec zaradi njih zavedal, da pogodbeni stranki kljub pogodbeni zavezi ne bo mogel izpolniti svojih obveznosti.
Preslepitveno ravnanje, kot izhaja iz opisa kaznivega dejanja, ni ustrezno konkretizirano, saj omogoča več različnih razlag.
Da bi opis obravnavanega kaznivega dejanja zadostil zahtevi po konkretizaciji znaka preslepitve v smislu izvršitvenega ravnanja, bi moral vsebovati najmanj sintezo analize dejanskih okoliščin, kakršno je v pritožbi predstavila državna tožilka, saj se nanaša na prilive in odlive družbe na dveh transakcijskih računih, izvršbe na podlagi sodnih sklepov ter na podatke o izpolnjevanju davčnih obveznosti in obveznosti do delavcev.
priposestvovanje stvarne služnosti - nepravo priposestvovanje - obseg priposestvovane služnosti - stvarna služnost hoje in vožnje - izvrševanje služnosti - priposestvovanje služnosti - varstvo služnosti - konfesorna tožba - vzpostavitev v prejšnje stanje - asfaltiranje poti
Pri nepravem priposestvovanju služnosti se dobra vera priposestvovalcev ne zahteva; zanj zadošča, da se stvarna služnost dejansko izvršuje, da način izvrševanja ni nepošten in da lastnik služeče nepremičnine dejanskemu izvrševanju služnosti ne nasprotuje.
Širša služnost vsebuje tudi izvrševanje, ki je po splošnih kriterijih manj obremenjujoče za služečo nepremičnino. Tako služnost vožnje po določeni poti obsega tudi vsa upravičenja uporabe služnosti pešpoti.
Tožnika sta utemeljila in dokazala tudi zahtevo po varstvu služnosti z vzpostavitvijo v prejšnje stanje tako, da se na celotno traso priposestvovane služnostne poti ponovno položi asfalt.
SPZ člen 30, 33. ZPP člen 125a, 139, 139/6, 145, 145/2, 333, 339, 339/1, 339/2, 339/2-8, 424.
napačna vročitev - vročanje po pooblaščencu - odpoved pooblastila - vročanje z nabitjem na oglasno desko - dejanska seznanitev s sodnim pisanjem - začetek teka roka za vložitev pritožbe - prepis zvočnega posnetka - vročitev prepisa zvočnega posnetka - ugovor zoper prepis zvočnega posnetka - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - kršitev pravice do izjavljanja v postopku - posestno varstvo - opustitev posesti - motenje posesti
Ne glede na ugotovljeno napako pri vročanju tožnica s trditvijo, da rok za pritožbo še ni začel teči, ne more uspeti. To, da je zoper sklep vložila pritožbo, namreč dokazuje, da ga je, kljub napakam pri vročanju, dejansko prejela. Prejela ga je najkasneje na dan, ko je zoper njega vložila pritožbo (to je 27. 12. 2018). Takrat je zato začel teči tudi pritožbeni rok (glej šesti odstavek 139. člena ZPP).
sklep o ločenem obravnavanju zahtevkov - sklep o stvarni nepristojnosti - sklep procesnega vodstva - stvarna pristojnost
Obširne pritožbene navedbe, s katerimi pritožnik utemeljuje svoj stališče, da bi se sodišče prve stopnje moralo izreči za stvarno nepristojno za celotni tožbeni zahtevek, torej, da bi se moralo izreči za nepristojno tudi za del zahtevka, ki se vodi pod opr. št. IV P 1296/2017, so za pravilnost izpodbijane odločitve pravno nerevantne in so lahko le predmet presoje v postopku, ki se vodi pod opr. št. IV P 1296/2017.
Za vsebinsko presojo odločilnih dejstev je v obravnavani zadevi relevantna ugotovitev, da je opisana ravnanja, ki so jih oškodovanke v smislu erotičnih in "body to body" masaž zaradi zadovoljevanja spolnih zahtev strank vnaprej nedoločenih po številu, izvajale za denarno korist oziroma plačilo, moč uvrstiti med spolna dejanja torej v pojem prostitucije.
S podpisom na menici avalist jamči, da bo menični dolžnik, za katerega jamči, plačal menico. Odgovornost avalista je samostojna in abstraktna. Temeljno pravilo meničnega poroštva je, da porok odgovarja za obveznost dolžnika enako in v enaki višini kot tisti, za katerega je porok, vendar odgovarja tudi, če je njegova obveznost nična. Odvisnost in povezanost meničnega poroštva s temeljnim dolgom glavnega meničnega zavezanca je zgolj v tem, da dolg mora obstajati, sicer pa se pravne posledice meničnega poroštva obravnavajo samo na podlagi meničnega prava. Prevzem meničnega poroštva ne pomeni tudi poroštva za obveznosti iz temeljnega posla.