Pravna podlaga za odločitev je podana v ZSVarPre. Ta v tretjem odstavku 6. člena določa, da so do denarne socialne pomoči upravičene osebe, ki si zase in za svoje družinske člane sredstev v višini minimalnega dohodka ne morejo zagotoviti iz razlogov, na katere niso mogle oziroma ne morejo vplivati, in so uveljavljale pravico do denarnih prejemkov po drugih predpisih in pravico do oprostitev in olajšav po tem zakonu ter izpolnjujejo druge pogoje po tem zakonu in po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev. V 28. členu citiranega zakona pa so opredeljeni krivdni razlogi, zaradi katerih oseba ni upravičena do denarne socialne pomoči. Določeno je, da do denarne socialne pomoči ni upravičena oseba, ki ne dosega minimalnega dohodka iz razlogov, na katere je mogla vplivati oziroma ali vpliva, ali ki brez utemeljenih razlogov zavrača, se izogiba ali opušča aktivnosti, ki bi lahko oziroma lahko privedejo do zaposlitvi oziroma do drugega načina izboljšanja socialnega položaja zanjo ali njene družinske člane. V drugem odstavku citirane določbe 28. člena pa je izrecno določeno, da za krivdne razloge štejejo zlasti med drugim tudi prenehanje delovnega razmerja, v primeru tudi delodajalčeve redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, podane delavcu iz krivdnega razloga in delodajalčeve izredne odpovedi iz razlogov na strani delavca.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00022100
OZ člen 619, 635, 635/2, 642, 642/2. ZPP člen 458, 458/1.
podjemna pogodba - dogovor o ceni - primerna cena - določitev plačila s strani sodišča - ugovor znižanja kupnine - spor majhne vrednosti
Sodišče prve stopnje je pravno razmerje med strankama pravilno opredelilo kot podjemno pogodbo (po določbi 619. člena OZ), in ker cena ni bila dogovorjena, pravilno sâmo določilo primerno ceno (v skladu z določbo drugega odstavka 642. člena OZ), in sicer po primerljivih cenah na trgu (ceniku).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00021446
ZPP člen 214, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 339/2-15, 458, 458/1, 458/2. OZ člen 116, 116/1, 190, 190/1, 193, 299, 299/1, 378, 378/1.
gospodarski spor majhne vrednosti - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - neizvedba dokaza z zaslišanjem stranke - pravica do izjave - nedopustni pritožbeni razlogi - neupravičena pridobitev - obseg vrnitve - nemožnost izpolnitve, za katero ne odgovarja nobena stranka
Dokazi ne morejo nadomestiti pomanjkljive trditvene podlage.
S tem, ko je iz razloga, za katerega ne odgovarja nobena od strank, postala nemogoča izpolnitev tožene stranke za montažo kovinskega podesta, je na podlagi določbe prvega odstavka 116. člena OZ prenehala tudi obveznost tožeče stranke za to, da ji omogoči dostop na objekt (česar še ni izpolnila) in tudi obveznost plačila te storitve. Hkrati pa je tožeča stranka pridobila pravico terjati nazaj že plačani avans za montažo kovinskega podesta po pravilu iz 190. člena OZ.
Obsežna obdolženčeva predkaznovanost tudi za istovrstna kazniva dejanja pa tudi po oceni pritožbenega sodišča nikakor ne daje podlage pritožbenim navedbam v smeri, da je pri obdolžencu podana pozitivna prognoza.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00023276
ZDR-1 člen 179.. OZ člen 83.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - padec z lestve - odpoved pravici - nepremoženjska škoda - premoženjska škoda - pravična denarna odškodnina
Ne gre slediti pritožbeni navedbi, da se je tožnica s podpisom sporazuma o prenehanju delovnega razmerja z dne 22. 10. 2013 odpovedala uveljavljanju odškodninskega zahtevka. Ob ugotovitvi izvedenca, da je bilo tožničino zdravljenje zaključeno dne 21. 11. 2014, tožnici obseg vtoževane škode na dan podpisa sporazuma še ni bil znan, zato se tožnica ni mogla odpovedati zahtevku, ki še ni zapadel in glede katerega še ni začel teči niti zastaralni rok.
Okoliščina, da tožena stranka ni lastnica skladišča, v katerem se je zgodil škodni dogodek, ni bistvena za presojo njene odškodninske odgovornosti. Sodišče prve stopnje je namreč pravilno ugotovilo, da je bila tožena stranka uporabnik skladišča, vanj so običajno prihajali njeni zaposleni iskat stvari za potrebe dela pri toženi stranki, kar pomeni, da gre navedeni prostor nedvomno šteti za kraj, kjer je tožnica opravljala delo.
Okoliščina, da se je tožnica leta 2013 vrnila na delo, sprva za krajši delovni čas, nato pa do prenehanja delovnega razmerja pri toženi stranki tudi za polni delovni čas, ne pomeni, da je s tem pretrgana vzročna zveza med škodnim dogodkom in zdravljenjem tožnice v letu 2014.
Pri presoji pravočasnosti umika tožbe po izpolnitvi zahtevka je namreč pomembno, da med izpolnitvijo zahtevka in umikom tožbe ni bilo opravljeno nobeno potrebno procesno dejanje in da nobeni stranki niso nastali kakršnikoli stroški, povezani s postopkom. V takšnih primerih je treba šteti, da je tožba umaknjena takoj po izpolnitvi, tudi če med samim izplačilom in umikom preteče nekaj mesecev.
bistvene kršitve določb zkp - preizkus po uradni dolžnosti - predobravnavni narok - dogovor za hitrejši potek in končanje glavne obravnave - sestava sodišča - odpoved procesni pravici - senatno sojenje - nejasni razlogi o odločilnih dejstvih - precejšnje nasprotje med razlogi sodbe o vsebini zapisnikov in samimi zapisniki - privilegij pridruženja (beneficium cohaesionis)
Odpoved pravici do zbornega sojenja mora biti izrecna in nedvoumna, izraz volje nosilca jamstva (obdolženca), prostovoljna ter zavestna. Nobenega dvoma zato ni, da mora procesno gradivo vsebovati obdolženčevo izrecno izjavo, da se pravici do zbornega sojenja odpoveduje.
V obravnavani zadevi je iz zapisnika o predobravnavnem naroku z dne 22. 1. 2018 (list. št. 179) razvidno, da sta bila obdolžena B.B. in L.L. poučena o možnostih dogovora za hitrejši potek in končanje glavne obravnave, če se odpovesta nekaterim procesnim pravicam, ki jih imata po zakonu, vključno z možnostjo odpovedi pravici do sojenja v senatu. Predsednik senata pa je takoj po danem pouku sprejel procesni sklep, s katerim je med drugim odločil, da bo obdolžencema sodil sodnik posameznik, za kar pa ni imel podlage v izjavah obdolžencev, ki bi ju ta morala podati v skladu z 2. točko drugega odstavka 285.f člena ZKP, saj iz zapisnika ne izhaja, da bi obdolženca tako izjavo podala.
Tožnica bi izpolnila razpisani pogoj, v kolikor bi iz Potrdila o opravljenih izpitnih obveznostih izhajalo, da je njena dosežena povprečna ocena 7,6 ali več. Ker tožnica ni izpolnila vseh razpisnih pogojev, ji tožena stranka upravičeno ni priznala sporne štipendije.
ZKP člen 129a, 129a/3. ZIKS-1 člen 12, 12/1. ZSV člen 15, 18h.
alternativni način izvršitve kazni zapora - vikend zapor - formalni pogoj - zaposlitev - oskrba na domu
Dejstvo, da pritožnik, ki je upokojenec in prejema redno mesečno pokojnino, svoj ženi zaradi zdravstvenih težav nudi celotno oskrbo na domu, ni mogoče šteti za zaposlitev po določbi prvega odstavka 12. člena ZIKS-1.
Pritožnikova predstavljena "aktivnost" pri oskrbi njegove žene na domu, namreč ni formalizirana, ne temelji na določeni pravni podlagi, kar pomeni, da obsojenčeve delovne obveznosti niso natančno opredeljene, le-to pa je pomembno zaradi njihovega preverjanja, saj v primeru, da obsojenec krši delovne obveznosti ali pa če je onemogočen nadzor nad izvrševanjem obsojenčevih obveznosti, lahko sodišče odloči, da obsojenec preostanek kazni zapora prestane v zavodu (sedmi do enajsti odstavek 12. člena ZIKS-1).
Iz izpodbijanih dokončnih odločb izhaja, da je Center za socialno delo denarno socialno pomoč in pravico do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev zavrnil, ker je ugotovil, da je pri tožnici podan krivdni razlog iz 28. člena ZSVarPre. Toženka je v odločbah navajala, da je tožnica delovno aktivna oseba, ki je sposobna opravljati pridobitno delo in si s tem sama zagotoviti preživetje, pri tem pa so ji s strani državnih organov dane možnosti, ki so ji v pomoč pri iskanju pridobitnega dela. Tožnica se zaradi priznane I. kategorije invalidnosti ne bi mogla prijaviti na Zavodu RS za zaposlovanje kot brezposelna oseba, česar tožena stranka pri odločanju ni upoštevala in so v posledici tega izpodbijane odločbe že iz tega razloga nezakonite in jih je potrebno odpraviti.
Po določbi petega odstavka 200. člena ZDR-1 ima neizbrani kandidat, ki meni, da je bila pri izbiri kršena zakonska prepoved diskriminacije, možnost v 30-dneh po prejemu obvestila delodajalca zahtevati sodno varstvo pred pristojnim delovnim sodiščem. Sodno varstvo ima le neizbrani kandidat za prosto delovno mesto, in ne oseba, ki ni bila kandidat. Tožnica ne nasprotuje ugotovitvi sodišča prve stopnje, da se na sporni razpis ni prijavila, zato je odločitev sodišča prve stopnje, da se njena tožba zavrže, pravilna.
Telesna okvara je podana le, če gre za stanje, ki je v Seznamu telesnih okvar opredeljeno kot telesna okvara. Vrsta in stopnja telesnih okvar se ugotavljata izključno v obsegu in po definicijah, določenih v Seznamu TO.
O razporeditvi delovnega časa med opravljanjem vojaške službe izven države odloča nadrejeni poveljnik, ki mora omogočiti pripadnikom potreben počitek glede na vrsto nalog in druge razmere in pri tem upoštevati tudi predpisane omejitve glede opravljanja posameznih zahtevanih nalog na določenih formacijskih dolžnostih. Iz 53. člena ZSSloV torej ne izhaja, da pripadnikom Slovenske vojske na mednarodnih misijah ne pripada tedenski počitek v trajanju 24 ur. Čeprav gre pri opravljanju dela v tujini za poseben pravni in dejanski položaj delavcev, to ne pomeni, da se delavcu lahko odreče pravica do tedenskega počitka. Bistveno je, da je delavec, če mu delodajalec te pravice ne zagotovi, upravičen do plačila, kot ga zahteva v obravnavani zadevi.
ZZdrS člen 43.. Kolektivna pogodba za zdravnike in zobozdravnike v Republiki Sloveniji (1994) člen 6, 6/1, 6/1-1, 6/1-3, 69.. Pravilnik o službi nujne medicinske pomoči (2008) člen 3.
plača - javni uslužbenec - zdravnik - plačilo razlike plače - urgentna služba - urgenca
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je bil tožnik dvakrat na teden razporejen v urgentni blok in tako opravil 13 ur urgentnega dela. Tožnik je vsak mesec opravil tudi štiri 16 urna in dve 24 urni dežurstvi. Tako je pravilna ugotovitev, da je tožnik z dvema razporedoma v porodno sobo (2 x 6,5 ur = 13 ur) in enkratnim celodnevnim dežurstvom opravil 29 ur od 40 urnega delovnega tedna, k temu pa je potrebno prišteti dve 24 urni dežurstvi, kar pri štirih tednih na mesec znaša 12 ur tedensko oziroma pri pet tedenskem mesecu 9,6 ur urgentne službe. Sodišče prve stopnje je tožniku dosodilo vtoževani znesek, saj je ta v skladu z izračunom tožene stranke, ki je izračun pripravila, kot če bi bil tožnik v spornem obdobju uvrščen na delovno mesto s PPD1.
V procesnem položaju, ko je bil nad družbenikom družbe začet stečajni postopek in je treba unovčiti njegovo premoženje v stečajnem postopku je materialnopravno pravilno pri odločitvi o predlagani začasni odredbi sodišče prve stopnje uporabilo ZFPPIPP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00024085
ZPP člen 2, 2/1, 7, 212, 243, 243/1. OZ člen 648.
podjemna pogodba - prenehanje pogodbe po volji naročnika - odstop od pogodbe - dodatna dela - vrednost opravljenih del - izvedensko mnenje - pripombe na izvedensko mnenje - cena za opravljeno delo - pravno odločilna dejstva - razpravno načelo - izvajanje dokazov
Izvedensko mnenje, ki ga pridobi sodišče v pravdnem postopku, služi temu, da se sodišče prepriča o resničnosti trditev strank glede pravno odločilnih dejstev, glede katerih samo ne razpolaga s potrebnim strokovnim znanjem. V tem konkretnem primeru je bil dokaz z izvedencem opravljen zaradi ugotovitve vrednosti opravljenih del ter stroškov umika z gradbišča. Ker tožena stranka na izvedensko mnenje o vrednosti opravljenih del med postopkom pred sodiščem prve stopnje ni podala nobene pripombe na višino cen za posamezna opravljena dela, ki jih je določil izvedenec, je sodišče prve stopnje utemeljeno štelo, da se tožena stranka z mnenjem izvedenca v tem delu strinja. Zato je svojo odločitev pravilno oprlo na cene za posamezno opravljeno delo, ki jih je določil izvedenec.
Meje razpravljanja so v pravdnem postopku začrtane s trditvami strank. Stranke morajo navesti vsa dejstva in predlagati dokaze, na katera opirajo svoj zahtevek. To pomeni, da morajo stranke podati konkretne trditve in predlagati dokaze o vseh pravno odločilnih dejstvih, s katerimi utemeljujejo svoj zahtevek oziroma del zahtevka. Če stranka teh pravno odločilnih dejstev ne poda, jih dokazi v skladu z določili ZPP in ustaljeno sodno prakso ne morejo nadomestiti. Dokazi so namreč namenjeni temu, da se sodišče prepriča o resničnosti trditev strank.
stroški izvršilnega postopka - stroški odgovora na ugovor dolžnika - obrazložen ugovor dolžnika - poziv sodišča - obstoj izvršilnega naslova - materialno pravo - nepotrebni stroški
S trditvijo, da upnik nima izvršilnega naslova, je dolžnik uveljavljal ugovorni razlog, ki preprečuje izvršbo, ki ga je tudi obrazložil, zato je sodišče prve stopnje postopalo povsem pravilno, ko je tak obrazložen ugovor posredovalo upniku v odgovor. Gre za ugovorni razlog, na katerega sodišče, kadar je vložen obrazložen ugovor, pazi po uradni dolžnosti, kar pomeni, da ga dolžniku niti ni treba posebej uveljavljati, niti upniku nanj odgovarjati, saj sodišče, če je bil izvršilni naslov priložen že k predlogu za izvršbo, presojo skladnosti izvršilnega naslova in sklepa o dovolitvi izvršbe opravi že na podlagi zatrjevanih dejstev upnika iz predloga za izvršbo in izvršilnega naslova. Tudi v konkretnem primeru so bila vsa relevantna dejstva v zvezi s presojo tega ugovora sodišču znana že iz predloga za izvršbo, h kateremu je bil izvršilni naslov tudi priložen, zato upnik z navedbami v odgovoru na ugovor dolžnika ni zagotovil varstva svojih pravic. Odgovor na ugovor tudi ni obvezen in upnik k njegovi obvezni podaji ni bil pozvan, saj ga je sodišče poučilo, da lahko vloži odgovor.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 41, 41/1.
izvedenina - potni stroški
Skladno s prvim odstavkom 41. člena Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih potni stroški obsegajo stroške prihoda in vrnitve izvedenca od kraja njegovega stalnega ali začasnega prebivališča do sedeža sodišča oziroma zunanjega oddelka sodišča ali kraja, kjer opravlja izvedeniško delo. Glede na to, da izvedenec nima stalnega oziroma začasnega prebivališča v spornem kraju, sodišče prve stopnje ni imelo pravne podlage, da bi mu priznalo potne stroške na sporni relaciji.
Pri presoji pravočasnosti umika tožbe po izpolnitvi zahtevka je pomembno, da med izpolnitvijo zahtevka in umikom tožbe ni bilo opravljeno nobeno potrebno procesno dejanje in da nobeni stranki niso nastali kakršnikoli stroški, povezani s postopkom. V takšnih primerih je treba šteti, da je tožba umaknjena takoj po izpolnitvi, tudi če med samim izplačilom in umikom preteče nekaj mesecev. Takšno stališče je pritožbeno sodišče zavzelo v več istovrstnih podobnih zadevah.