Tožena stranka je izpolnila zahtevek tožeče stranke po vložitvi tožbe, in sicer ob obračunu plače za mesec november 2017 (5. 12. 2017), tožnik pa je tožbo umaknil 15. 11. 2018. Navedeno dejstvo ne pomeni, da tožnik tožbe ni umaknil takoj. Tožnik je po določbi prvega odstavka 154. člena ZPP upravičen do potrebnih pravdnih stroškov, nastalih od vložitve tožbe do pravočasnega umika, če pa je zamudil z umikom in so po izpolnitvi zahtevka toženi stranki nastali stroški, jih ji mora tožnik po krivdnem načelu povrniti.
preživninska obveznost otrok do staršev - neizpolnjevanje preživninske obveznosti iz neupravičenega razloga - delovna zmožnost
Tudi če je tožnik res kdaj prinesel kaj denarja in tudi če je res kaj delal doma, to še ne pomeni, da je izpolnjeval preživninsko obveznost do svojega sina. Izpolnjevati bi jo namreč moral v celoti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00024085
ZPP člen 2, 2/1, 7, 212, 243, 243/1. OZ člen 648.
podjemna pogodba - prenehanje pogodbe po volji naročnika - odstop od pogodbe - dodatna dela - vrednost opravljenih del - izvedensko mnenje - pripombe na izvedensko mnenje - cena za opravljeno delo - pravno odločilna dejstva - razpravno načelo - izvajanje dokazov
Izvedensko mnenje, ki ga pridobi sodišče v pravdnem postopku, služi temu, da se sodišče prepriča o resničnosti trditev strank glede pravno odločilnih dejstev, glede katerih samo ne razpolaga s potrebnim strokovnim znanjem. V tem konkretnem primeru je bil dokaz z izvedencem opravljen zaradi ugotovitve vrednosti opravljenih del ter stroškov umika z gradbišča. Ker tožena stranka na izvedensko mnenje o vrednosti opravljenih del med postopkom pred sodiščem prve stopnje ni podala nobene pripombe na višino cen za posamezna opravljena dela, ki jih je določil izvedenec, je sodišče prve stopnje utemeljeno štelo, da se tožena stranka z mnenjem izvedenca v tem delu strinja. Zato je svojo odločitev pravilno oprlo na cene za posamezno opravljeno delo, ki jih je določil izvedenec.
Meje razpravljanja so v pravdnem postopku začrtane s trditvami strank. Stranke morajo navesti vsa dejstva in predlagati dokaze, na katera opirajo svoj zahtevek. To pomeni, da morajo stranke podati konkretne trditve in predlagati dokaze o vseh pravno odločilnih dejstvih, s katerimi utemeljujejo svoj zahtevek oziroma del zahtevka. Če stranka teh pravno odločilnih dejstev ne poda, jih dokazi v skladu z določili ZPP in ustaljeno sodno prakso ne morejo nadomestiti. Dokazi so namreč namenjeni temu, da se sodišče prepriča o resničnosti trditev strank.
stroški izvršilnega postopka - stroški odgovora na ugovor dolžnika - obrazložen ugovor dolžnika - poziv sodišča - obstoj izvršilnega naslova - materialno pravo - nepotrebni stroški
S trditvijo, da upnik nima izvršilnega naslova, je dolžnik uveljavljal ugovorni razlog, ki preprečuje izvršbo, ki ga je tudi obrazložil, zato je sodišče prve stopnje postopalo povsem pravilno, ko je tak obrazložen ugovor posredovalo upniku v odgovor. Gre za ugovorni razlog, na katerega sodišče, kadar je vložen obrazložen ugovor, pazi po uradni dolžnosti, kar pomeni, da ga dolžniku niti ni treba posebej uveljavljati, niti upniku nanj odgovarjati, saj sodišče, če je bil izvršilni naslov priložen že k predlogu za izvršbo, presojo skladnosti izvršilnega naslova in sklepa o dovolitvi izvršbe opravi že na podlagi zatrjevanih dejstev upnika iz predloga za izvršbo in izvršilnega naslova. Tudi v konkretnem primeru so bila vsa relevantna dejstva v zvezi s presojo tega ugovora sodišču znana že iz predloga za izvršbo, h kateremu je bil izvršilni naslov tudi priložen, zato upnik z navedbami v odgovoru na ugovor dolžnika ni zagotovil varstva svojih pravic. Odgovor na ugovor tudi ni obvezen in upnik k njegovi obvezni podaji ni bil pozvan, saj ga je sodišče poučilo, da lahko vloži odgovor.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 41, 41/1.
izvedenina - potni stroški
Skladno s prvim odstavkom 41. člena Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih potni stroški obsegajo stroške prihoda in vrnitve izvedenca od kraja njegovega stalnega ali začasnega prebivališča do sedeža sodišča oziroma zunanjega oddelka sodišča ali kraja, kjer opravlja izvedeniško delo. Glede na to, da izvedenec nima stalnega oziroma začasnega prebivališča v spornem kraju, sodišče prve stopnje ni imelo pravne podlage, da bi mu priznalo potne stroške na sporni relaciji.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00022100
OZ člen 619, 635, 635/2, 642, 642/2. ZPP člen 458, 458/1.
podjemna pogodba - dogovor o ceni - primerna cena - določitev plačila s strani sodišča - ugovor znižanja kupnine - spor majhne vrednosti
Sodišče prve stopnje je pravno razmerje med strankama pravilno opredelilo kot podjemno pogodbo (po določbi 619. člena OZ), in ker cena ni bila dogovorjena, pravilno sâmo določilo primerno ceno (v skladu z določbo drugega odstavka 642. člena OZ), in sicer po primerljivih cenah na trgu (ceniku).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00021446
ZPP člen 214, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 339/2-15, 458, 458/1, 458/2. OZ člen 116, 116/1, 190, 190/1, 193, 299, 299/1, 378, 378/1.
gospodarski spor majhne vrednosti - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - neizvedba dokaza z zaslišanjem stranke - pravica do izjave - nedopustni pritožbeni razlogi - neupravičena pridobitev - obseg vrnitve - nemožnost izpolnitve, za katero ne odgovarja nobena stranka
Dokazi ne morejo nadomestiti pomanjkljive trditvene podlage.
S tem, ko je iz razloga, za katerega ne odgovarja nobena od strank, postala nemogoča izpolnitev tožene stranke za montažo kovinskega podesta, je na podlagi določbe prvega odstavka 116. člena OZ prenehala tudi obveznost tožeče stranke za to, da ji omogoči dostop na objekt (česar še ni izpolnila) in tudi obveznost plačila te storitve. Hkrati pa je tožeča stranka pridobila pravico terjati nazaj že plačani avans za montažo kovinskega podesta po pravilu iz 190. člena OZ.
ZDR-1 člen 33, 34, 49, 49/2, 89, 89/1, 89/1-1, 91.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - ustrezno delovno mesto - ničnost - odklonitev dela - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - III. kategorija invalidnosti
Glede na to, da je tožena stranka s tožnikom sklenila pogodbo o zaposlitvi, v kateri je upoštevala tožnikove zdravstvene omejitve, kot izhajajo iz odločbe ZPIZ, ter da je komisija ZPIZ ugotovila, da gre za ustrezno delovno mesto, ni mogoče šteti, da bi bila odpovedana pogodba o zaposlitvi nična zaradi neupoštevanja tožnikovih zdravstvenih omejitev.
Tožnik se ne more sklicevati na nekonkretiziranost odrejenih nalog, saj je od direktorja zahteval izključno pisna navodila, čeprav ga je direktor v zvezi z naloženimi deli večkrat vabil in pozival na osebni sestanek, na katerega pa nikoli ni prišel. Tožnik bi lahko tudi na teh sestankih razčistil eventualne nejasnosti glede odrejenih del, pri tem pa je treba opozoriti, da že samo dejstvo, da se ni udeležil sestankov pri direktorju, na katere je bil večkrat vabljen, pomeni kršitev pogodbenih obveznosti iz 33. in 34. člena ZDR-1.
Tožnica bi izpolnila razpisani pogoj, v kolikor bi iz Potrdila o opravljenih izpitnih obveznostih izhajalo, da je njena dosežena povprečna ocena 7,6 ali več. Ker tožnica ni izpolnila vseh razpisnih pogojev, ji tožena stranka upravičeno ni priznala sporne štipendije.
ZKP člen 129a, 129a/3. ZIKS-1 člen 12, 12/1. ZSV člen 15, 18h.
alternativni način izvršitve kazni zapora - vikend zapor - formalni pogoj - zaposlitev - oskrba na domu
Dejstvo, da pritožnik, ki je upokojenec in prejema redno mesečno pokojnino, svoj ženi zaradi zdravstvenih težav nudi celotno oskrbo na domu, ni mogoče šteti za zaposlitev po določbi prvega odstavka 12. člena ZIKS-1.
Pritožnikova predstavljena "aktivnost" pri oskrbi njegove žene na domu, namreč ni formalizirana, ne temelji na določeni pravni podlagi, kar pomeni, da obsojenčeve delovne obveznosti niso natančno opredeljene, le-to pa je pomembno zaradi njihovega preverjanja, saj v primeru, da obsojenec krši delovne obveznosti ali pa če je onemogočen nadzor nad izvrševanjem obsojenčevih obveznosti, lahko sodišče odloči, da obsojenec preostanek kazni zapora prestane v zavodu (sedmi do enajsti odstavek 12. člena ZIKS-1).
Ni utemeljeno stališče tožene stranke, da bi moralo sodišče prve stopnje počakati na pravnomočno odločitev pritožbenega sodišča, ki se nanaša na glavno stvar, in nato odločiti o povrnitvi dodatnih stroškov postopka. Takšno stališče nima podlage v določbi četrtega odstavka 163. člena ZPP, po kateri mora sodišče o zahtevi za povrnitev stroškov odločiti v sodbi ali v sklepu, s katerim se konča postopek pred njim. Ker je sodišče prve stopnje že dne 5. 9. 2018 izdalo sodbo, s katero se je končal postopek pred njim, je sodišče pravilno odločilo o dodatnih stroških postopka s sklepom z dne 24. 9. 2018.
obročno plačilo sodne takse - rok za plačilo sodne takse - izpolnitveni rok - zapadlost posameznih obrokov - nejasen izrek - absolutna bistvena kršitev določb postopka - sprememba sklepa
Sodišče plačilnega naloga, ki naj bi bil sestavni del izpodbijanega sklepa, v katerem je zapisalo, da posamezni obroki zapadejo v plačilo po datumu, navedenem v plačilnem nalogu, ki ga bo stranka prejela po pravnomočnosti sklepa, ni izdalo in ga prvemu tožencu ni poslalo. Izrek sklepa je v tem delu nejasen in v nasprotju z obrazložitvijo.
ZPP člen 139, 139/3, 339, 339/2, 339/2-8, 458, 458/1.
gospodarski spor majhne vrednosti - samostojni podjetnik - vročanje pisanj - nedopustni pritožbeni razlogi - dolžna skrbnost
Samostojni podjetnik mora poskrbeti za prevzem pošte, saj se od njega na tem področju zaradi opravljanja dejavnosti pričakuje večja skrbnost. Če je bil toženec odsoten in ni poskrbel za dvigovanje pošiljk, ki se vročajo osebno, njega bremenijo neugodne posledice.
Tako sodni izvedenec kot v predsodnem postopku obe invalidski komisiji so ugotavljali, ali je pri tožnici prišlo do invalidnosti oziroma zmanjšanje delovne zmožnosti v smislu 63. člena ZPIZ-2. Le v primeru ugotovljenega enega od stanj določenega v citirani določbi 63. člena ZPIZ-2, bi bila tožnica upravičena do pravic iz invalidskega zavarovanja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL00022111
ZGD-1 člen 297, 297/1, 390, 390-1. ZPP člen 154, 154/1, 155, 155/1, 165, 165/2, 358, 358-5. ZGD člen 285, 285/1. OZ člen 62, 299, 299/1, 378, 378/1. ZOR člen 77.
ničnost sklepov skupščine - ničnostni razlog - objava sklica skupščine - način štetja rokov - rok enega meseca - roki določeni po dnevih - statut delniške družbe (d. d.) - skrajšanje roka - podaljšanje roka - zmotna uporaba materialnega prava
Posebnost pri štetju roka za objavo sklica skupščine je, da ga je treba šteti nazaj od dneva dogodka, od katerega se šteje, to je od dneva, na katerega je sklicana skupščina. Ravno tako kot pri štetju roka naprej, tudi za vzvratno štetje roka velja, da rok, ki je določen v mesecih, poteče na dan, ki se po imenu in številki ujema z dnem dogodka, od katerega se šteje. Po določbi 9. člena Statuta za sklic skupščine velja, da mora biti sklicana vsaj en mesec pred dnem zasedanja. To pomeni, da ne sme biti sklicana v zadnjem mesecu pred zasedanjem, šteto po drugem odstavku 77. člena ZOR (sedaj drugi odstavek 62. člena OZ), ampak vsaj en dan izven njega.
V konkretnem primeru to pomeni, da bi bil glede na dan skupščine (5. 4. 2018), šteto vzvratno, moral biti sklic skupščine objavljen vsaj 4. 3. 2018 ali prej. Ker je bil sklic nesporno objavljen 5. 3. 2018, je bil objavljen znotraj enomesečnega roka in ne vsaj en dan izven njega. Zato je bila določba drugega odstavka 62. člena OZ v zvezi z 9. členom Statuta zmotno uporabljena.
Ne drži, da je mogoče enačiti rok 30 dni z enim mesecem. Računanje časa je določeno v 62. členu OZ in je ureditev različna pri teku mesečnih in dnevnih rokov. To se vidi v konkretnem primeru. Če bi bilo dopustno upoštevati tek 30-dnevnega roka, bi ta tekel vzvratno nazaj od zasedanja skupščine 5. 4. 2018, pri čemer se po prvem odstavku 62. člena OZ 5. 4. 2018 v rok ne šteje, bi iztekel 6. 3. 2018. Le, če bi sodišče pri presoji ničnosti skupščinskih sklepov materialnopravno lahko upoštevalo zakonski rok 30 dni za sklic skupščine, kar pa bi bilo v nasprotju z 9. členom Statuta tožene stranke, bi bila skupščina sklicana pravočasno.
višina preživnine - določitev preživnine - porazdelitev preživninskega bremena - osebni stiki z otrokom - varstvo, vzgoja in preživljanje otroka
Toženka ima prav, ko sodišču očita, da je preživnino za hčer neutemeljeno znižalo iz razloga, kar naj bi bilo z njo "manj dela", ker da deklice že same pomagajo v gospodinjstvu, kar naj za dečke ne bi veljalo. Tak zaključek oz. taka ocena je brez razumne podlage.
Na obseg preživninskih obveznosti starša lahko vpliva tudi obseg stikov z otrokom.
prenehanje pogodbe o zaposlitvi - pogodba o zaposlitvi za določen čas - vnaprejšnja dokazna ocena - relativna bistvena kršitev določb postopka
Sodišče mora v skladu z 8. členom ZPP o tem, katera dejstva bo štelo za dokazana, odločiti po svojem prepričanju na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka. Sodišče prve stopnje je kot verodostojno ocenilo tožničino izpoved, da pogodba o zaposlitvi, po kateri naj bi delovno razmerje trajalo do 31. 3. 2017, nikoli ni bila sklenjena, pri tem pa so razlogi, zakaj sodišče tožnici verjame, nejasni. Razlogovanje sodišča prve stopnje, da tudi iz sklenjenih pogodb o zaposlitvi nedvomno izhaja, da so zatrjevanja tožnice resnična, saj so pogodbe dejansko enake, spreminja se le čas trajanja delovnega razmerja, so neustrezni. Enako velja tudi za razloge sodišča prve stopnje, da tožnici verjame, da je sklenila pogodbo z veljavnostjo od 14. 10. 2016 do 31. 12. 2016 glede na to, da je v spis predloženih več pogodb o zaposlitvi, ki so praktično identične, razen časa, za katerega so pogodbe sklenjene in glede na to, da je ta podpisana tudi s strani delodajalca. Ob upoštevanju, da imata sporni pogodbi o zaposlitvi identičen datum sklenitve, razlikujeta se zgolj v obdobju veljavnosti, pri čemer sta tudi obe podpisani s strani toženca, je takšna dokazna ocena neprepričljiva, nejasna in je ni mogoče preveriti. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje storilo relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP.
Iz izpodbijanih dokončnih odločb izhaja, da je Center za socialno delo denarno socialno pomoč in pravico do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev zavrnil, ker je ugotovil, da je pri tožnici podan krivdni razlog iz 28. člena ZSVarPre. Toženka je v odločbah navajala, da je tožnica delovno aktivna oseba, ki je sposobna opravljati pridobitno delo in si s tem sama zagotoviti preživetje, pri tem pa so ji s strani državnih organov dane možnosti, ki so ji v pomoč pri iskanju pridobitnega dela. Tožnica se zaradi priznane I. kategorije invalidnosti ne bi mogla prijaviti na Zavodu RS za zaposlovanje kot brezposelna oseba, česar tožena stranka pri odločanju ni upoštevala in so v posledici tega izpodbijane odločbe že iz tega razloga nezakonite in jih je potrebno odpraviti.