ZDR-1 člen 33, 34, 49, 49/2, 89, 89/1, 89/1-1, 91.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - ustrezno delovno mesto - ničnost - odklonitev dela - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - III. kategorija invalidnosti
Glede na to, da je tožena stranka s tožnikom sklenila pogodbo o zaposlitvi, v kateri je upoštevala tožnikove zdravstvene omejitve, kot izhajajo iz odločbe ZPIZ, ter da je komisija ZPIZ ugotovila, da gre za ustrezno delovno mesto, ni mogoče šteti, da bi bila odpovedana pogodba o zaposlitvi nična zaradi neupoštevanja tožnikovih zdravstvenih omejitev.
Tožnik se ne more sklicevati na nekonkretiziranost odrejenih nalog, saj je od direktorja zahteval izključno pisna navodila, čeprav ga je direktor v zvezi z naloženimi deli večkrat vabil in pozival na osebni sestanek, na katerega pa nikoli ni prišel. Tožnik bi lahko tudi na teh sestankih razčistil eventualne nejasnosti glede odrejenih del, pri tem pa je treba opozoriti, da že samo dejstvo, da se ni udeležil sestankov pri direktorju, na katere je bil večkrat vabljen, pomeni kršitev pogodbenih obveznosti iz 33. in 34. člena ZDR-1.
Tožnica bi izpolnila razpisani pogoj, v kolikor bi iz Potrdila o opravljenih izpitnih obveznostih izhajalo, da je njena dosežena povprečna ocena 7,6 ali več. Ker tožnica ni izpolnila vseh razpisnih pogojev, ji tožena stranka upravičeno ni priznala sporne štipendije.
ZKP člen 129a, 129a/3. ZIKS-1 člen 12, 12/1. ZSV člen 15, 18h.
alternativni način izvršitve kazni zapora - vikend zapor - formalni pogoj - zaposlitev - oskrba na domu
Dejstvo, da pritožnik, ki je upokojenec in prejema redno mesečno pokojnino, svoj ženi zaradi zdravstvenih težav nudi celotno oskrbo na domu, ni mogoče šteti za zaposlitev po določbi prvega odstavka 12. člena ZIKS-1.
Pritožnikova predstavljena "aktivnost" pri oskrbi njegove žene na domu, namreč ni formalizirana, ne temelji na določeni pravni podlagi, kar pomeni, da obsojenčeve delovne obveznosti niso natančno opredeljene, le-to pa je pomembno zaradi njihovega preverjanja, saj v primeru, da obsojenec krši delovne obveznosti ali pa če je onemogočen nadzor nad izvrševanjem obsojenčevih obveznosti, lahko sodišče odloči, da obsojenec preostanek kazni zapora prestane v zavodu (sedmi do enajsti odstavek 12. člena ZIKS-1).
obročno plačilo sodne takse - rok za plačilo sodne takse - izpolnitveni rok - zapadlost posameznih obrokov - nejasen izrek - absolutna bistvena kršitev določb postopka - sprememba sklepa
Sodišče plačilnega naloga, ki naj bi bil sestavni del izpodbijanega sklepa, v katerem je zapisalo, da posamezni obroki zapadejo v plačilo po datumu, navedenem v plačilnem nalogu, ki ga bo stranka prejela po pravnomočnosti sklepa, ni izdalo in ga prvemu tožencu ni poslalo. Izrek sklepa je v tem delu nejasen in v nasprotju z obrazložitvijo.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00023276
ZDR-1 člen 179.. OZ člen 83.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - padec z lestve - odpoved pravici - nepremoženjska škoda - premoženjska škoda - pravična denarna odškodnina
Ne gre slediti pritožbeni navedbi, da se je tožnica s podpisom sporazuma o prenehanju delovnega razmerja z dne 22. 10. 2013 odpovedala uveljavljanju odškodninskega zahtevka. Ob ugotovitvi izvedenca, da je bilo tožničino zdravljenje zaključeno dne 21. 11. 2014, tožnici obseg vtoževane škode na dan podpisa sporazuma še ni bil znan, zato se tožnica ni mogla odpovedati zahtevku, ki še ni zapadel in glede katerega še ni začel teči niti zastaralni rok.
Okoliščina, da tožena stranka ni lastnica skladišča, v katerem se je zgodil škodni dogodek, ni bistvena za presojo njene odškodninske odgovornosti. Sodišče prve stopnje je namreč pravilno ugotovilo, da je bila tožena stranka uporabnik skladišča, vanj so običajno prihajali njeni zaposleni iskat stvari za potrebe dela pri toženi stranki, kar pomeni, da gre navedeni prostor nedvomno šteti za kraj, kjer je tožnica opravljala delo.
Okoliščina, da se je tožnica leta 2013 vrnila na delo, sprva za krajši delovni čas, nato pa do prenehanja delovnega razmerja pri toženi stranki tudi za polni delovni čas, ne pomeni, da je s tem pretrgana vzročna zveza med škodnim dogodkom in zdravljenjem tožnice v letu 2014.
Res je med izvršenim plačilom in umikom tožbe poteklo devet mesecev, vendar v tem času ni bilo opravljeno nobeno procesno dejanje. Čeprav tožnik tožbe ni umaknil (takoj) po izpolnitvi zahtevka, takšna "zamuda" ni imela nobenih stroškovnih posledic. Ko ZPP v prvem odstavku 158. člena določa, da mora tožeča stranka, ki tožbo umakne, nasprotni stranki povrniti pravdne stroške, razen če jo umakne takoj po tem, ko tožena stranka izpolni zahtevek, s tem ne določa, da ob umiku tožbe tožnik stroškov ne nosi le v primeru takojšnjega umika. ZPP v tem določilu le preprečuje nastajanje morebitnih nadaljnjih (nepotrebnih) pravdnih stroškov. Zato toženka v primeru umika tožbe nima pravice do povrnitve pravdnih stroškov, kadar do umika pride neposredno (brez pravdnih dejanj) po tem, ko ta izpolni svojo obveznost.
izdaja sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja - pravni pouk - učinki pravnomočnosti - pravica do pritožbe
V zvezi z izdajo izpodbijanega sklepa je sodišče ravnalo nepremišljeno, saj je ta sklep izdalo, ne da bi vedelo, kdaj je obdolženec prejel sodbo istega sodišča, kar je ključno za ustrezen pravni pouk na navedenem sklepu. Skladno z določbo tretjega odstavka 113.d člena ZP-1 zoper sklep, s katerim se predlog za vrnitev začasno odvzetega vozniškega dovoljenja zavrže ali zavrne, je dovoljena pritožba samo skupaj s pritožbo zoper sodbo o obdolžilnem predlogu, če pa je ta pravnomočna, pa s pritožbo zoper sklep o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja. V času izdaje sklepa sodišča prve stopnje z dne 6. 2. 2019 sodba istega sodišča z dne 28. 1. 2019 še ni bila pravnomočna, temveč je to postala dva dni po tem, ko je sodišče izdalo izpodbijani sklep 6. 2. 2019, kar pomeni, da je le-to formalno pravno sicer podalo pravi pravni pouk, da zoper ta sklep ni posebne pritožbe in se lahko izpodbija v pritožbi zoper sodbo o obdolžilnem predlogu, vendar pa je na tak način dejansko obdolžencu to preprečilo, saj je obdolženec ta sklep sodišča prve stopnje prejel 11. 2. 2019, kar pomeni tri dni po pravnomočnosti navedene sodbe. V teh okoliščinah bi sodišče prve stopnje moralo počakati in se prepričati o datumu vročitve sodbe z dne 28. 1. 2019 obdolžencu, počakati na njeno pravnomočnost in zatem izdati navedeni sklep z ustreznim pravnim poukom, da obdolženec to odločitev lahko izpodbija v pritožbi zoper sklep o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja.
Storilec se je na tak način ves čas postopka skliceval na to, da v času storitve obravnavanega prekrška ni bil v svojem vozilu, pri tem pa se je skliceval na dokaz, ki ga je predložil prekrškovni organ, ta dokaz pa je sodišče prve stopnje izvedlo tudi z dodatno povečavo navedene fotografije, z vpogledom vanjo in zatem s primerjavo osebe v vozilu s storilcem. Storilec je na tak način nedvomno predložil razbremenilni dokaz s predlogom za izvedbo dokaza prekrškovnega organa oziroma navedene fotografije, sodišče pa je v skladu z načelom proste presoje dokazov ocenilo, da je storilec s tem dokazom izkazal razumen dvom glede domnevanega dejstva, da naj bi on v časovnih in krajevnih okoliščinah iz plačilnega naloga prekrškovnega organa z dne 16. 8. 2018 vozil svoj osebni avtomobil.
Novela ZIZ-L, ki je začela veljati 25. 3. 2018, je v prehodnih in končnih določbah določila, da se postopki, v katerih je bil predlog za izvršbo ali predlog za zavarovanje vložen pred uveljavitvijo tega zakona, nadaljujejo in končajo po določbah tega zakona, če pa je v izvršbi na nepremično do uveljavitve tega zakona že bila izdana odredba o prodaji, se postopek dokonča po določbah do sedaj veljavnega zakona.
odškodninska odgovornost delodajalca - krivdna odgovornost - poštar - ugriz psa - varnost pri delu
Delodajalec zagotavlja delavcem varno in ustrezno delovno okolje na tak način, da želi preprečiti, da bi do napada psa sploh prišlo, zato delavce, kot izhaja iz dokaznega postopka pred sodiščem prve stopnje, uči, da se v primeru ogroženosti niso dolžni izpostavljati takim nevarnostim in lahko odklonijo dostavo pošte ter obvestijo upravnika pošte. V obravnavanem primeru nevarnost ni grozila in tožnica je očitno ocenila, da lahko pošto varno dostavi (za to, da je opravila to oceno, je bila s strani delodajalca ustrezno poučena), vendar pa je nato prišlo do nepričakovanega dogodka, ko se je sicer privezan pes zaradi dotrajanosti verige uspel strgati. Takega, nepričakovanega dogodka, ki izvira iz sfere lastnika psa, ni mogoče vključiti v primere, ki bi jih moral in mogel delodajalec predvideti in preprečiti ter delavce poučevati o ravnanju, če do njega pride. Nasprotno stališče bi vzpostavilo objektivno odgovornost delodajalca, a delo pismonoše ni nevarna dejavnost.
ZPP člen 7, 7/1, 213, 213/1, 254, 254/3, 285. ZOZP člen 7, 7/2.
izvedensko mnenje - nov izvedenec - ponovitev dokazovanja z izvedencem - nepotreben dokaz z izvedencem - povzročitev prometne nesreče - izguba zavarovalnih pravic zaradi alkoholiziranosti - regresna tožba zavarovalnice - splošni pogoji za zavarovanje avtomobilske odgovornosti - zapustitev kraja prometne nesreče - domneva alkoholiziranosti zavarovanca - materialno procesno vodstvo - razpravno načelo - pravočasne navedbe - pravočasen dokazni predlog - popolna ugotovitev dejanskega stanja
Ker bi bil tudi vsak drugi izvedenec pri izračunavanju hitrosti omejen z razpoložljivimi podatki, angažiranje novega izvedenca ni smiselno. Ponovitev dokazovanja z izvedencem bi bila potrebna zgolj v primeru nepopolnega, nejasnega izvedenskega mnenja ali utemeljenega dvoma v pravilnost izdelanega mnenja.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00023233
ZGD-1 člen 7, 472.. KZ-1 člen 196, 196/1.. OZ člen 131, 131/1.. ZPP člen 14.
kaznivo dejanje kršitve temeljnih pravic delavcev - direktor - zakoniti zastopnik družbe - kazenska sodba
Tožnik je v obravnavani zadevi s tožbo zahteval plačilo svojih terjatev iz delovnega razmerja, o katerih je bilo odločeno z zamudno sodbo in glede katerih je bila izvršba neuspešna, od toženca - direktorja in družbenika družbe, pri kateri je bil zaposlen, po končanem kazenskem postopku, v katerem je bil toženec obsojen zaradi storitve kaznivega dejanja kršitve temeljnih pravic delavcev na škodo tožnika (zaradi neplačevanja plač in regresa za letni dopust). Toženec kot direktor oz. zakoniti zastopnik družbe in družbenik družbe z omejeno odgovornostjo, ki je storil kaznivo dejanje na škodo tožnika, je odškodninsko odgovoren tožniku (kot delavcu družbe) po splošnih pravilih civilnega prava.
Kadar temelji tožbeni zahtevek na istem dejanskem stanju, na podlagi katerega je že bilo odločeno v kazenskem postopku, je pravdno sodišče v skladu z določbo 14. člena ZPP vezano na pravnomočno obsodilno sodbo, izdano v kazenskem postopku, glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti storilca.
ZVPot člen 1a, 21b. OZ člen 111, 239, 462, 464. ZS člen 113a. Direktiva 2011/83/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2011 o pravicah potrošnikov, spremembi Direktive Sveta 93/13/EGS in Direktive 1999/44/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive Sveta 85/577/EGS in Direktive 97/7/ES Evropskega parlamenta in Sveta člen 2. Direktiva 1999/44/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. maja 1999 o nekaterih vidikih prodaje potrošniškega blaga in z njim povezanih garancij člen 1.
podjemna pogodba - dobava materiala - vgradnja toplotne črpalke - garancija - garancija za brezhibno delovanje - brezhibno delovanje stvari - vprašanje za predhodno odločanje SEU - odgovornost za stvarne napake - odprava stvarne napake - jamčevanje za stvarne napake - notifikacijska dolžnost - obvestilo o stvarni napaki - odstop od pogodbe - amortizacija
Pritožbeno sodišče poudarja, da ne določila ZVPot in ne OZ ne predvidevajo pisne obvestitve o stvarni napaki, ampak obvestitev na primeren način (464. člen OZ).
Obveznost nacionalnega sodišča predložiti vprašanje SEU je podana takrat, kadar se sodišču postavi vprašanje glede razlage prava Unije, kar se pa v obravnavanem primeru pritožbenemu sodišču ni postavilo. Iz 2. člena direktive 2011/83/EU izhaja, da blago pomeni vse premične in otipljive predmete, razen predmetov, prodanih v okviru izvršbe in drugih sodnih ukrepov. Identično določa direktiva 1999/44/ES in sicer, da potrošniško blago pomeni premične materialne predmete, razen blaga, prodanega v okviru izvršbe in drugih sodnih ukrepov, vode, plina in elektrike. Direktivi torej naprave, kot je toplotna črpalka, ne izključujeta. Sodišče prve stopnje je pravilno obrazložilo, da ni videti prepričljivega razloga, da dejstvo, da toplotna črpalka ni aparat, ki ga potrošnik sam vklopi v električno napeljavo, temveč kompleksen sistem, ki terja strokovno vgradnjo, ni argument zoper umestitev toplotne črpalke v domet zgoraj navedenega pravilnika in ni videti prepričljivega razloga, iz katerega bi bila obvezna garancija izključena za naprave z večjo stopnjo tehnične kompleksnosti. Kot navedeno sta direktivi EU, na kateri se sklicuje toženec, implementirani v slovensko zakonodajo in ju je sodišče prve stopnje posredno pravilno uporabilo v okviru ZVPot in navedenega pravilnika. Tudi če bi ju bilo treba uporabiti neposredno, je po oceni pritožbenega sodišča toplotna črpalka v obeh direktivah zajeta. Ob navedenem pritožbeno sodišče ni našlo razlogov za prekinitev postopka in predložitev vprašanj, kot jih predlaga toženec, SEU.
vrnitev v prejšnje stanje - narok za glavno obravnavo - izostanek s prvega naroka za glavno obravnavo
Ker torej navedeno potrdilo ne potrjuje tožnikovih trditev o razlogu za zamujen narok za prvo glavno obravnavo 9. 6. 2017, jih ne potrjuje niti mnenje Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije z dne 25. 8. 2017 (list. št. 101), ki sicer potrjuje upravičenost potrdila z dne 13. 6. 2017.
Glede na obrazloženo je utemeljen pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje v nasprotju z določbami ZPP zaključilo, da je toženčev predlog za vrnitev v prejšnje stanje utemeljen in je s tem napačno uporabilo določbe ZPP, ki urejajo vrnitev v prejšnje stanje, izpodbijani sklep pa je posledično nepravilen.
odmera pravdnih stroškov - nagrada odvetniku - zastopanje na naroku - poravnalni narok - nagrada za posvet s stranko
V skladu z 2. točko tarifne številke 20 OT pripada pooblaščencu za poravnalni narok, ki mu ni sledil prvi narok, nagrada v višini 50 % iz tarifne številke 18.
postopek osebnega stečaja - postopek odpusta obveznosti - preizkusno obdobje - ugovor zoper odpust obveznosti - ugovor stečajnega upravitelja - razlogi za ugovor - ovire za odpust obveznosti - nesodelovanje stečajnega dolžnika - dosegljivost dolžnika sodišču in upravitelju - iskanje zaposlitve - nezmožnost za delo - dokazilo - sporazumno prenehanje delovnega razmerja - mesečno poročanje dolžnika stečajnemu upravitelju - zloraba pravice do odpusta obveznosti - ustavitev postopka odpusta obveznosti - zavrnitev predloga za odpust obveznosti - izpodbojnost dejanj stečajnega dolžnika - stečajna masa
V postopku osebnega stečaja se je dolžnik dolžan odzvati na upraviteljeve pozive. Ni v situaciji, ko bi lahko sam upravitelju narekoval način vročanja upraviteljevih pisanj, zato se z zatrjevanim posredovanim predlogom upravitelju o načinu vročanja po pošti ne more razbremeniti svoje odgovornosti za neodzivanje na njegove dopise in pozive za pojasnila o prodaji stanovanja in s tem za kršitev določbe prvega odstavka 383.b člena ZFPPIPP.
Zmotno je stališče pritožnika, da je svojo zakonsko obveznost izpolnil s pavšalno navedbo o poplačilu hrvaških upnikov (brata in prijateljev) iz dobljene kupnine in da na njihovo željo ne more sporočiti njihovih imen.
S poplačevanjem dela svojih upnikov po lastni presoji in njihovo zaščito v smislu njihove neidentifikacije na njihovo željo mora dolžnik nositi tudi posledice svoje nekooperativnosti v predmetnem postopku, ki predstavlja kršitev po 383.b členu ZFPPIPP in s tem utemeljen razlog za ugovor proti odpustu obveznosti iz 2. točke prvega odstavka 403. člena ZFPPIPP.
ZIZ člen 17, 17/2, 17/2-3, 169. ZDavP-2 člen 145, 145/2, 145/2-9, 208.
izvršba na nepremičnino - dom dolžnika - seznam izvršilnih naslovov kot izvršilni naslov - sorazmernost med višino terjatve in vrednostjo predmeta izvršbe - možnost poplačila iz drugega dolžnikovega premoženja - pritožba kot nesuspenzivno pravno sredstvo v davčnem postopku - človekove pravice - varstvo lastnine
Ne določba 169. člena ZIZ, ne odločbe ESČP, izdane v podobnih primerih (na primer zadeva Vaskrsič proti Sloveniji) ne utemeljujejo posplošenega zaključka, da bi bila v vseh primerih izključena izvršba na nepremičnino, ki je dolžnikov dom, ampak je potrebno upoštevati okoliščine vsakega konkretnega primera, zlasti višino terjatve in s tem povezano sorazmernost med terjatvijo in vrednostjo dolžnikovih nepremičnin ter možnost poplačila iz preostalega dolžnikovega premoženja. V primerih, ko terjatev ni relativno nizka in ne gre za očitno nesorazmerje, v tej fazi postopka (ko še ni ugotovljena vrednost nepremičnine) sodišče nima zadostnih informacij za presojo, ali je podana sorazmernost med predlaganimi sredstvi in predmeti izvršbe v primerjavi z višino terjatve.
Pritožba ne more uspeti niti z navedbami o tem, da zakonska ureditev glede nesuspenzivnosti pritožbe v davčnem postopku, ki ima za posledico, da se izvršilni postopek vodi že na podlagi nepravnomočne odločbe o odmeri davka, ki je izvršilni naslov, predstavlja poseg v njene ustavne pravice in pravico iz 1. člena prvega Protokola k EKČP. V konkretnem primeru, ko gre za postopek sodne izvršbe na nepremičnine, je potrebno upoštevati tudi določbe ZIZ in pravna sredstva, ki jih slednji zagotavlja, zlasti možnost predlagati odlog v primeru, ko dolžnik meni, da mu grozi nastanek nenadomestljive oziroma težko nadomestljive škode, kot tudi ostala procesna jamstva.
sodna odločba o pravici do informacije in vpogleda - pravica družbenika do informacije in vpogleda - izvensodni postopek - dolgotrajnost postopka
Upoštevaje dolžino trajanja tega (izvensodnega) postopka glede na to, da je bila prva zahteva vložena že 28. 1. 2018, in potem, ko je predlagateljica pisno zahtevala informacije še najmanj dvakrat, je bila predlagateljica primorana sprožiti sodni postopek.