CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL00022334
ZPP člen 110, 115, 116, 214, 214/2. OZ člen 73, 73/1, 299, 349, 364, 378, 619. ZGD-1 člen 35.
izostanek z naroka za glavno obravnavo - preložitev naroka - prošnja za preložitev naroka - pogoji za preložitev naroka - opravičilo izostanka - predložitev dokazil - opravljanje procesnih dejanj po pooblaščencu - priznana dejstva - sklenitev pogodbe - zastopanje pravne osebe - upravičenje za zastopanje - prokura - podjemna pogodba
Sodišče po 115. členu ZPP ni dolžno preložiti naroka, če ne obstajajo okoliščine, ki to opravičujejo. Še več, sodišče v javnem interesu zagotavlja koncentracijo in pospešitev postopka ter narok preloži zgolj v primeru, če so za to izpolnjeni zakonsko določeni pogoji, to je opravičilo samo in opravičljiv razlog za izostanek, pri čemer mora biti opravičilo podprto z dokazom. Samo okoliščine, ki opravičujejo vrnitev v prejšnje stanje po 116. členu ZPP ali podaljšanje roka po 110. členu ZPP, so lahko zadosten razlog za preložitev razpisanega naroka zaradi obvestila stranke, ki se naroka ne more udeležiti.
V situaciji, ko tožena stranka ni odgovorila na dopolnitev tožbe tožeče stranke, njene poprejšnje ugovorne navedbe pa so bile povsem pavšalne in so zadoščale le za obrazloženost ugovora v izvršilnem postopku, in ki jih je nenazadnje tožeča stranka v dopolnitvi tožbe argumentirano zavrnila, je sodišče prve stopnje navedbe iz dopolnitve tožbe pravilno štelo za priznane (drugi odstavek 214. člena ZPP).
Prokura skladno s 35. členom ZGD-1 nedvomno daje upravičenje za sklepanje pogodb, kakršna je obravnavana podjemna pogodba, morebitne omejitve prokure pa nimajo učinka proti tretjim osebam.
pritožba zoper sklep o ugovoru zoper nalog za plačilo sodne takse - nepravilna odmera sodne takse - omejitev vrednosti spornega predmeta
Ustavno sodišče RS je z odločbo opr. št. U-I-46/15-15 z dne 25. 4. 2018 odločilo, da se prvi odstavek 21. člena v zvezi s tabelo iz 16. člena ZST-1 razveljavi v delu, ki določa višino sodnih taks pri vrednosti spornega predmeta nad 500.000,00 EUR.
Najvišja vrednost spornega predmeta, od katere se taksa odmerja, je 500.000,00 EUR.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00023233
ZGD-1 člen 7, 472.. KZ-1 člen 196, 196/1.. OZ člen 131, 131/1.. ZPP člen 14.
kaznivo dejanje kršitve temeljnih pravic delavcev - direktor - zakoniti zastopnik družbe - kazenska sodba
Tožnik je v obravnavani zadevi s tožbo zahteval plačilo svojih terjatev iz delovnega razmerja, o katerih je bilo odločeno z zamudno sodbo in glede katerih je bila izvršba neuspešna, od toženca - direktorja in družbenika družbe, pri kateri je bil zaposlen, po končanem kazenskem postopku, v katerem je bil toženec obsojen zaradi storitve kaznivega dejanja kršitve temeljnih pravic delavcev na škodo tožnika (zaradi neplačevanja plač in regresa za letni dopust). Toženec kot direktor oz. zakoniti zastopnik družbe in družbenik družbe z omejeno odgovornostjo, ki je storil kaznivo dejanje na škodo tožnika, je odškodninsko odgovoren tožniku (kot delavcu družbe) po splošnih pravilih civilnega prava.
Kadar temelji tožbeni zahtevek na istem dejanskem stanju, na podlagi katerega je že bilo odločeno v kazenskem postopku, je pravdno sodišče v skladu z določbo 14. člena ZPP vezano na pravnomočno obsodilno sodbo, izdano v kazenskem postopku, glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti storilca.
postopek osebnega stečaja - postopek odpusta obveznosti - preizkusno obdobje - ugovor zoper odpust obveznosti - ugovor stečajnega upravitelja - razlogi za ugovor - ovire za odpust obveznosti - nesodelovanje stečajnega dolžnika - dosegljivost dolžnika sodišču in upravitelju - iskanje zaposlitve - nezmožnost za delo - dokazilo - sporazumno prenehanje delovnega razmerja - mesečno poročanje dolžnika stečajnemu upravitelju - zloraba pravice do odpusta obveznosti - ustavitev postopka odpusta obveznosti - zavrnitev predloga za odpust obveznosti - izpodbojnost dejanj stečajnega dolžnika - stečajna masa
V postopku osebnega stečaja se je dolžnik dolžan odzvati na upraviteljeve pozive. Ni v situaciji, ko bi lahko sam upravitelju narekoval način vročanja upraviteljevih pisanj, zato se z zatrjevanim posredovanim predlogom upravitelju o načinu vročanja po pošti ne more razbremeniti svoje odgovornosti za neodzivanje na njegove dopise in pozive za pojasnila o prodaji stanovanja in s tem za kršitev določbe prvega odstavka 383.b člena ZFPPIPP.
Zmotno je stališče pritožnika, da je svojo zakonsko obveznost izpolnil s pavšalno navedbo o poplačilu hrvaških upnikov (brata in prijateljev) iz dobljene kupnine in da na njihovo željo ne more sporočiti njihovih imen.
S poplačevanjem dela svojih upnikov po lastni presoji in njihovo zaščito v smislu njihove neidentifikacije na njihovo željo mora dolžnik nositi tudi posledice svoje nekooperativnosti v predmetnem postopku, ki predstavlja kršitev po 383.b členu ZFPPIPP in s tem utemeljen razlog za ugovor proti odpustu obveznosti iz 2. točke prvega odstavka 403. člena ZFPPIPP.
ZIZ člen 17, 17/2, 17/2-3, 169. ZDavP-2 člen 145, 145/2, 145/2-9, 208.
izvršba na nepremičnino - dom dolžnika - seznam izvršilnih naslovov kot izvršilni naslov - sorazmernost med višino terjatve in vrednostjo predmeta izvršbe - možnost poplačila iz drugega dolžnikovega premoženja - pritožba kot nesuspenzivno pravno sredstvo v davčnem postopku - človekove pravice - varstvo lastnine
Ne določba 169. člena ZIZ, ne odločbe ESČP, izdane v podobnih primerih (na primer zadeva Vaskrsič proti Sloveniji) ne utemeljujejo posplošenega zaključka, da bi bila v vseh primerih izključena izvršba na nepremičnino, ki je dolžnikov dom, ampak je potrebno upoštevati okoliščine vsakega konkretnega primera, zlasti višino terjatve in s tem povezano sorazmernost med terjatvijo in vrednostjo dolžnikovih nepremičnin ter možnost poplačila iz preostalega dolžnikovega premoženja. V primerih, ko terjatev ni relativno nizka in ne gre za očitno nesorazmerje, v tej fazi postopka (ko še ni ugotovljena vrednost nepremičnine) sodišče nima zadostnih informacij za presojo, ali je podana sorazmernost med predlaganimi sredstvi in predmeti izvršbe v primerjavi z višino terjatve.
Pritožba ne more uspeti niti z navedbami o tem, da zakonska ureditev glede nesuspenzivnosti pritožbe v davčnem postopku, ki ima za posledico, da se izvršilni postopek vodi že na podlagi nepravnomočne odločbe o odmeri davka, ki je izvršilni naslov, predstavlja poseg v njene ustavne pravice in pravico iz 1. člena prvega Protokola k EKČP. V konkretnem primeru, ko gre za postopek sodne izvršbe na nepremičnine, je potrebno upoštevati tudi določbe ZIZ in pravna sredstva, ki jih slednji zagotavlja, zlasti možnost predlagati odlog v primeru, ko dolžnik meni, da mu grozi nastanek nenadomestljive oziroma težko nadomestljive škode, kot tudi ostala procesna jamstva.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 41, 41/1, 45, 45/3, 51, 52.
plačilo nagrade in stroškov izvedenca - ustno in pisno izvedensko mnenje
Ob dejstvu, da bi izvedencu pripadala nagrada za ustno podajo mnenja, ki je ni priglasil, saj je bilo na naroku določeno, da bo na vprašanja, na katera ni mogel odgovoriti ustno, odgovoril pisno, je po prepričanju sodišča druge stopnje v danih okoliščinah upravičen do plačila nagrade za pisno izdelavo dopolnitve mnenja, pri čemer so nagrade za pisno dopolnitev mnenja in ustno podajanje mnenja določene v enakih zneskih glede na zahtevnost mnenja (51. in 52. člen Pravilnika).
vodenje poslov družbe - odgovornost poslovodstva za opustitve
Pritožbeno sodišče sicer soglaša z navedbami tožene stranke, da upravi ni treba koordinirati, nadzorovati in odgovarjati za vsako ravnanje vsakega zaposlenega, kar še zlasti ne velja za rutinska opravila, ki jih od zaposlenih terja vsakodnevno izvajanje dejavnosti gospodarske družbe in da se postrožena odgovornost za delo sodelavcev, v konkretnem primeru strokovnih služb, po citirani sodbi VS RS nanaša le na posle, ki niso del rutine v rednem poslovanju, temveč imajo za družbo poseben pomen in posebne ekonomske učinke. Pritožbeno sodišče pa ne soglaša s pritožbenimi navedbami tožene stranke, ki pa jih tožena stranka v postopku na prvi stopnji tudi ni uveljavljala, da je šlo za tak rutinski posel oziroma za opravila rednega poslovanja družbe, za katerega koordinacija in nadzor s strani uprave ni bil potreben in posledično ta ni odgovorna, tudi v obravnavanem primeru. Nedvomno je šlo pri obravnavanem projektu za poseben posel izven običajnega oziroma rednega poslovanja družbe tožeče stranke, je odločitev za sklenitev sporne zakupne pogodbe terjala še toliko večjo pozornost, pridobitev ustreznih informacij, organizacijo in nadzor nad delom vseh pristojnih služb s strani tožene stranke.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00021670
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 495. SPZ člen 115.
spor majhne vrednosti - postopek v sporu majhne vrednosti - upravnik - poslovna stavba - etažna lastnina - obratovalni stroški - fiksni stroški - razmerja med etažnimi lastniki - pravice in obveznosti na skupnih delih stavbe - način delitve obratovalnih stroškov - ključ delitve obratovalnih stroškov
Po 115. členu SPZ so pravice in obveznosti etažnih lastnikov na skupnih delih sorazmerne z njihovim solastniškim deležem, če zakon ali pogodba ne določa drugače. Zakonska obveznost plačila teh stroškov je, v odsotnosti drugačnega dogovora, torej neodvisna od tega, ali tožena stranka skupni del stavbe (v konkretnem primeru toplotno postajo) dejansko koristi ali ne.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00021870
ZPND člen 4, 4/2.
nasilje v družini - preprečevanje nasilja v družini - ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - žrtev nasilja v družini - izvedba dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - upravičeni razlogi za zavrnitev dokazov
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da so besede nasprotnega udeleženca in opisana dejanja pri predlagateljici, ki jih pokriva pojem nasilja, nedvomno povzročili strah, ponižanje, občutek manjvrednosti, ogroženosti in stisko. Pravilno je zato ugotovilo, da je podana podlaga za izrek ukrepov po ZPND tako glede predlagateljice kot tudi glede mladoletnih hčera udeležencev (primerjaj drugi odstavek 4. člena ZPND). Sodišče je namreč nasilje ugotovilo tudi v zvezi s starejšo hčerko B., priča nasilju pa je bila tudi mlajša hči C.
ZFPPIPP člen 382, 382/1, 399, 399/1, 399/2, 399/3, 403, 403/1, 408, 408/1, 408/2, 408/2-2. KZ-1 člen 261, 261/3.
namen postopka osebnega stečaja - odpust obveznosti - namen odpusta obveznosti - terjatve, za katere učinkuje odpust obveznosti - terjatev, ugotovljena s pravnomočno odločbo (judikatna terjatev) - postopek odpusta obveznosti - ugovor upnika proti odpustu obveznosti - ovire za odpust obveznosti - pravnomočna obsodba za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu - podatki iz kazenske evidence - izbris obsodbe iz kazenske evidence - preizkusna doba
V primeru terjatve na povrnitev škode, povzročene namerno ali zaradi hude malomarnosti, odpust obveznosti za take terjatve ne učinkuje.
V prvem odstavku 399. člena ZFPPIPP navedeno prenehanje obveznosti se nanaša le na tiste obveznosti plačila terjatev upnikov, na katere učinkuje odpust obveznosti.
Za uresničitev namena postopka osebnega stečaja se predvideva, da dolžnik ima premoženje, iz katerega bodo vsi upniki stečajnega dolžnika poplačani hkrati in v enakih deležih.
Pravilni so razlogi sodišča prve stopnje, da iz kazenske evidence izbrisana obsodba ni ovira za odpust obveznosti. Vendar pri presoji obstoja ugovornih razlogov po tretjem odstavku 399. člena ZFPPIPP (ob upoštevanju ugotovitve pravnega temelja terjatev in premoženjskega položaja dolžnika) ni upoštevalo določbe drugega odstavka 408. člena ZFPPIPP.
Ker je možna fizična delitev v sorazmerju s solastniškimi deleži, podlage za izplačilo deleža v denarju ni. Civilna delitev pa se opravi le takrat, ko fizična delitev ni mogoča.
Izpodbijana sodba ima razloge in že iz pritožbeno povzetih razlogov sodbe izhaja, da je presoja sodišča prve stopnje sledila razlogom, ki so pojasnjeni v sodbi, tako da ne vzdrži niti očitek pritožbe, da je izrek izpodbijane sodbe v nasprotju z razlogi. Za slednjo procesno situacijo bi šlo tedaj, če bi odločitev sodišča (izrek sodbe) bil v nasprotju s tem, kar je sodišče razlogovalo v obrazložitvi.
Izvršitelj ni izpolnitveni pomočnik upnika, temveč je v predlogu za izvršbo ali v predlogu za zavarovanje samo njegov predlagatelj (8. odstavek 40. člena ZIZ), položaj izvršitelja v konkretni zadevi pa pridobi šele z izdajo sklepa o izvršbi (44.a. člena ZIZ) in tedaj postane izpolnitveni pomočnik sodišča, ker neposredno opravlja posamezna dejanja izvršbe ali zavarovanja (7. točka 16. člena ZIZ)
Neutemeljene so nadaljnje pritožbene trditve, ki temeljijo na lastni dokazni oceni pritožbe, da je tožena stranke že 29. 12. 2010 vedela, da so zarubljeni predmeti last tožeče stranke in da od tedaj dalje ravna protipravno, ker predmete zadržuje in ker ji je z uporabo pravnih sredstev v izvršbi in z vlaganjem tožb onemogočila, da bi zarubljene predmete uporabljala.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSC00022559
ZTLR člen 28, 28,/2, 28/4, 72, 72/3. SPZ člen 9, 43, 43/2, 269. ZPP člen 76, 77. BHSPV člen 2.
procesna sposobnost - katoliška cerkev kot gospodarski subjekt - pogoji za priposestvovanje lastninske pravice na nepremičnini - priposestvovanje nepremičnin v družbeni lastnini - dobrovernost posestnika - zakonita in dobroverna posest
Sposobnost biti stranka je sposobnost biti nosilec pravic in obveznosti v procesnem razmerju in ustreza pravni sposobnosti po materialnem pravu. Glede cerkvenih institucij Katoliške cerkve, kakršna je tudi tožnica, ratificiran Sporazum med Republiko Slovenijo in Svetim sedežem o pravnih vprašanjih (Uradni list RS št. 13/2004 z dne 12. 12. 2004) v 2. členu določa, da se Katoliški cerkvi priznava pravna osebnost, pravna osebnost pa se priznava tudi vsem teritorialnim in personalnim cerkvenim institucijam s sedežem v Republiki Sloveniji, ki imajo to osebnost po normah kanonskega prava, in ki jih mora cerkvena oblast v skladu s pravnim redom RS priglasiti pristojnemu državnemu organu, da jih registrira. Po kanonu 115 Zakonika cerkvenega prava je župnija trajno ustanovljena skupnost vernikov v delni Cerkvi, katere pastoralna skrb je pod oblastjo krajevnega škofa zaupana župniku; župnijo ustanovi, ukine ali prenese krajevni škof; zakonito ustanovljena župnija pa je pravna oseba. Iz izpiska iz portala AJPES, ki ga je predložila sama toženka (priloga B3), je razvidno, da je bila Župnija P. na dan 5. 9. 2016 vpisana v poslovnem registru. Procesna legitimacija tožnice Župnije P. v smislu njene sposobnosti biti stranka in pravdne sposobnosti (po 76. in 77. členu ZPP) je tako podana.
Po uveljavljenem enotnem stališču sodne prakse so tako bila državna (družbena) zemljišča izvzeta iz priposestovanja do prehoda družbene lastnine v zasebno lastnino, to pa na podlagi različnih privatizacijskih zakonov, ki so glede na posamezno vrsto nepremičnin določali pogoje za lastninjenje. Sporna kmetijska zemljišča so se tako prenesla iz družbene lastnine oziroma je na njih pridobila lastninsko pravico R. S., na podlagi 14. člena ZSKZ, to pa na podlagi samega zakona, ki je začel veljati 11. 3. 1993 (II Ips 323/2013). Torej bi upoštevna priposestvovalna doba, potrebna za pridobitev lastninske pravice na podlagi priposestvovanja, lahko začela teči šele 11. 3. 1993, ne pa tudi prej, ko so bila sporna kmetijska zemljišča še v družbeni lastnini.
Glede na neposredno povojno izročitev teh nepremičnin, ki so ji bile v času med svetovno vojno odvzete po okupatorski oblasti, s strani povojne oblasti (kar predstavlja pravni posel oziroma pravni naslov) in nadaljnje kar 69 let trajajoče neposeganje državnih organov v izvrševanje njenih tudi lastniških upravičenj na teh nepremičninah, pri čemer so jo tudi državni organi (GURS) očitno šteli kot lastnico teh nepremičnin, saj so jo kot takšno tudi obveščali o ukrepih v zvezi s temi nepremičninami, pa je bila tožnica tudi v opravičljivi zmoti glede veljavnega pravnega naslova pridobljene lastninske pravice na teh nepremičninah, na podlagi katerega je leta 1945 od povojne oblasti (ponovno) pridobila v posest te nepremičnine. Zapis v obrazložitvi odločbe Geodetske uprave z dne 25. 10. 2002, ki opozarja na neusklajenost zemljiškoknjižnega stanja pri parc. št. 870 k.o. ..., ker je v zemljiški knjigi vpisan še organ okupatorske oblasti iz druge svetovne vojne, ob takšnih okoliščinah ne predstavlja okoliščine, ki bi tožnici kot skrbni lastniški posestnici narekovala preveritev zemljiškoknjižnega stanja, kot je pravilno zaključilo tudi sodišče prve stopnje.
sodna odločba o pravici do informacije in vpogleda - pravica družbenika do informacije in vpogleda - izvensodni postopek - dolgotrajnost postopka
Upoštevaje dolžino trajanja tega (izvensodnega) postopka glede na to, da je bila prva zahteva vložena že 28. 1. 2018, in potem, ko je predlagateljica pisno zahtevala informacije še najmanj dvakrat, je bila predlagateljica primorana sprožiti sodni postopek.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSC00023324
OZ člen 103, 352, 352/1. ZPP člen 108, 108/4.
realizacija - pogodba o upravljanju - odstop naročnika od pogodbe - zastaranje - odškodnina zaradi neutemeljenega odstopa od pogodbe
Po realizaciji tako pogodbe kot odstopa je stvar notranjega razmerja med toženci in upravnikom, ali je ta imel zadosti glasov etažnih lastnikov glede na solastne deleže za obe dejanji. Ne drži, da se šele od dopolnitve šteje, da je bila tožba popolna in sposobna za obravnavanje. Tožnik je bil v pogodbenem razmerju z etažnimi lastniki, ki jih je zastopal upravnik kot zakoniti zastopnik. Zato je za zamudo tožencev zadoščal poziv zakonitemu zastopniku brez posebnega dostavka, da se nanaša na etažne lastnike.
V sodni praksi je uveljavljeno stališče, da tudi v primeru, ko tožnik tožbe ni umaknil takoj po izpolnitvi zahtevka, ni izgubil pravice do povrnitve stroškov za tožbo glede na njen uspeh, saj ti stroški niso bili povzročeni po njegovi krivdi, toženi stranki pa mora povrniti vse stroške, ki so ji nastali po izpolnitvi zahtevka, ker ni takoj umaknil tožbe.
ZZZDR člen 5a, 88, 90, 90/1. OZ člen 5, 32, 86. ZMatR člen 20. Konvencija ZN o otrokovih pravicah člen 8.
izjava o očetovstvu - priznanje očetovstva - priznanje očetovstva pred Centrom za socialno delo (CSD) - ničnost izjave o priznanju očetovstva - varovanje koristi otroka - nepreklicna izjava
Izjava očeta o priznanju očetovstva in izjava matere o soglasju k temu priznanju nista preklicljivi (20. člen ZMatR). Že dane izjave o priznanju očetovstva so nepreklicljive zato, ker vplivajo na otrokov osebni status in jih zato ni mogoče poljubno spreminjati s spremembami izjav. Z ugoditvijo tožbenemu zahtevku na ugotovitev ničnosti izjave o priznanju očetovstva, na podlagi hipotetične koristi mladoletne deklice, je tožnik dosegel natančno to. To pa je v nasprotju z načelom prepovedi zlorabe pravic. Tožniku je treba odreči sodno varstvo, ker je njegovo ravnanje v času, ko si je našel drugo partnerico in začel uveljavljati ničnost izjave o očetovstvu po splošnih in obče sprejetih pravilih nepošteno, ugoditev tožbenemu zahtevku pa nasprotuje načelu vestnosti in poštenja.
tatvina - zakonski znaki kaznivega dejanja - prilastitveni namen - naklep - zavest o protipravnosti
Bistveno za presojo, ali je obdolženka storila predmetno kaznivo dejanje je ugotovitev, ali se je obdolženka zavedala protipravnosti svojega ravnanja in je imela namen trajne prilastitve tuje premične stvari.
žaljiva obdolžitev - znaki kaznivega dejanja - negativna vrednostna sodba - čast in dobro ime
Če je trditev posredovana le oškodovancu, do izvršitve kaznivega dejanja žaljive obdolžitve ne more priti. Kaznivo dejanje žaljive obdolžitve je tako podano le, če za storilčevo trditev izve še kdo tretji oziroma če je trditev posredovana tretji osebi ali javnosti ter ti zanjo zvedo oziroma da je dana v prisotnosti tretje osebe, ki izjavo razume. Kaznivo dejanje žaljive obdolžitve za razliko od kaznivega dejanja razžalitve namreč varuje predvsem dobro ime kot objektivno komponento časti, ki se kaže kot ugled posameznika v družbi. Obdolženkine inkriminirane besede pa tudi po prepričanju sodišča druge stopnje ne vsebujejo žaljivih vrednostnih sodb zasebnih tožilcev, ki bi morebiti narekovale uporabo pravne opredelitve za kaznivo dejanje razžalitve po prvem odstavku 158. člena KZ-1.
OZ člen 115, 653, 653/2, 659, 659/1, 659/2. ZPP člen 7, 7/1, 212, 328, 328/1. Posebne gradbene uzance (1977) uzanca 9, 9-7, 23, 23/1, 28, 34, 34/2.
gradbena pogodba - ključ v roke - dejanska količina potrebnih del - nujna nepredvidena dela - manjša količina - sprememba dogovora o ceni del - spremenjene okoliščine - zavrnitev dokaznega predloga za postavitev izvedenca - izvedenec kot informativni dokaz - popravni sklep - očitna pisna napaka - uzance
Ne sprememba količin ne vrsta del ne pomeni nekaj drugega kot je bilo dogovorjeno; če je pogodbena obveznost tožeče stranke ostala enaka in je bila tožeča stranka enako pogodbeno obveznost dolžna izvesti tudi po spremembi projekta, ni mogoče govoriti, da se je njena pogodbena obveznost spremenila. Vsebina pogodbene obveznosti je za tožečo stranko ostala enaka, spremenila se je le količina izvedenih del. Kadar je cena dogovorjena s klavzulo "ključ v roke", se cena ne bo spremenila (znižala), četudi je moral izvajalec izvesti manjšo količino (pogodbeno dogovorjenih) del, kot je bilo predvideno s pogodbo.