nesreča na smučišču - pravila FIS - otrok kot oškodovanec - odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo
Sodišče prve stopnje je moralo odgovoriti na vprašanje, ali je podana odgovornost toženke zaradi tega, ker je kršila 2. FIS pravilo, ki smučarju zapoveduje, da ne sme voziti na pamet, ampak da mora hitrost prilagoditi svojemu znanju, razmeram na smučišču in gostoti smučajočih, ter 3. FIS pravilo, ki hitrejšemu smučarju zapoveduje smučanje na način, da ne ogroža smučarjev pred seboj, ali pa je za nesrečo odgovoren tožnik sam, ker ni upošteval 5. FIS pravila, ki smučarju zapoveduje varno vključevanje na smučarsko progo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00022534
ZZZDR člen 106, 106/5. URS člen 22.
določitev stikov med staršem in otrokom - izvrševanje stikov z otrokom - omejitev pravice do stikov - varstvo otrokovih koristi - stiki v korist otroka - imenovanje izvedenca - pravica do sodelovanja v postopku
Odločitev o stikih zajema tehtanje med pravicami več oseb, pri čemer je temeljno vodilo zasledovanje otrokove koristi. Odločitev o otrokovih stikih ne sme temeljiti le na ugotovitvi, da otrok stike zavrača, še zlasti, če je to posledica ravnanja drugega izmed staršev, saj mora drugi roditelj z aktivnim ravnanjem otroka pripraviti na stike.
Prvostopenjsko sodišče je zaključilo, da ukinitev stikov dečku ne bi bila v korist. Po drugi strani pa režim stikov, določen v izpodbijanem sklepu, lahko pripelje do ravno takega rezultata. Ob dejstvu, da se stiki niso izvrševali že dve leti in sta deček in oče odtujena, je kot na dlani zaključek, da bosta za ponovno vzpostavitev stikov potrebovala (strokovno) pomoč. Za odločitev o tem, kakšen režim stikov (če sploh, saj jih CSD npr. odsvetuje) je v otrokovo korist, je prav tako potrebno strokovno znanje izvedenca ustrezne stroke. Ker ga prvostopenjsko sodišče ni postavilo, kljub temu, da sta udeleženca v postopku to predlagala, prav tako tudi CSD (v obravnavanem primeru CSD ni podal strukturiranega poročila, pač pa je predlagal postavitev izvedenca ustrezne stroke zaradi zapletenosti in kompleksnosti primera), je kršilo pravico nasprotnega udeleženca do sodelovanja v postopku in posledično nepopolno ugotovilo dejansko stanje.
obnova postopka - zavrnitev predloga za obnovo postopka - nova dejstva - nepristranskost izvedenca - procesna skrbnost stranke v postopku
Pravilno je sodišče prve stopnje presodilo, da bi tožeča stranka (oziroma njen pooblaščenec, ki jo je zastopal tudi v citirani kazenski zadevi), lahko ob ustrezni procesni skrbnosti – taki, ki jo je izkazala v kazenski zadevi, za dejstvo preteklega sodelovanja izvedenca s toženo stranko izvedela že v pravdnem postopku in ga v njem tudi uveljavljala, česar po svoji krivdi ni storila.
obnova pravdnega postopka - nova dejstva in dokazi - nov dokaz - ponovitev dokaza z izvedencem - novo izvedensko mnenje
V okviru dokaznega predloga za postavitev izvedenca je tožnica imela možnost predlagati njegovo zaslišanje in postavitev novega izvedenca. Imela je tudi možnost, da pravilnost izvedenskega mnenja izpodbije s predložitvijo mnenja strokovnjaka, pridobljenega izven postopka. Tovrstni predlogi za dopolnitev dokazovanja glede iste dokazne teme po utrjenem stališču sodne prakse ne predstavljajo novega dokaznega predloga. Iz enakega razloga ne gre za nov dokaz v smislu 10. točke 394. člena ZPP.
krivdna odgovornost - objektivna odgovornost - odgovornost premikajočih motornih vozil - izključna krivda imetnika motornega vozila - oprostitev odškodninske odgovornosti - nepremoženjska škoda zaradi duševnih bolečin ob smrti bližnjega
Odškodninsko odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila ureja določba 154. člena OZ, ki v prvem odstavku določa, da se pri nesreči premikajočih se motornih vozil, ki je bila povzročena po izključni krivdi enega imetnika, uporabljajo pravila o krivdni odgovornosti. Na podlagi citirane določbe objektivna odgovornost imetnika motornih vozil ne preneha, je pa izključna krivda kriterij za oprostitev odškodninske odgovornosti. Izključno krivdo mora zatrjevati in dokazovati stranka, ki se nanjo sklicuje.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - delna oprostitev plačila sodne takse - zdravstvene težave - izdatki - nekonkretizirana navedba - dopolnitev predloga za taksno oprostitev - pomanjkljiv predlog
Ugotovitev prvostopenjskega sodišča, da tožeča stranka razpolaga z dokaj visokimi mesečnimi prihodki, ni pavšalna, saj izhaja iz predhodne ugotovitve, da pritožnica mesečno prejema pokojnino cca 1.722,23 EUR in je v treh mesecih pred vložitvijo predloga za oprostitev plačila sodne takse iz tega naslova prejela 5.184,79 EUR.
Dejstvo, da je pritožnica v teku postopka izgubila moža, s tem pa so odpadli visoki izdatki za njegovo zdravstveno oskrbo, je bilo zato zadosten podatek, da ob pomanjkanju konkretiziranih navedb in dokazov o drugih upoštevnih izdatkih, zatrjevanih stroškov zaradi blažitve lastnih zdravstvenih težav pritožnice prvostopenjsko sodišče ni upoštevalo.
Sodišče je skladno s tretjim odstavkom 12. člena ZST-1 dolžno stranko pozvati le k dopolnitvi predloga za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse, če ta predlog nima obveznih sestavin iz drugega odstavka istega člena.
tožba na razveljavitev sodne poravnave - izpodbijanje sodne poravnave - izredno pravno sredstvo - nedovoljeno razpolaganje z zahtevkom - učinek sodne poravnave
Pri nedovoljenem razpolaganju strank gre za obid kogentnih določb materialnega prava in moralnih pravil, ne pa za pravilno uporabo materialnega in procesnega prava.
Bistvo prepovedi razpolaganja strank z zahtevkom je onemogočiti strankam, da bi s procesnim razpolaganjem dosegle učinek, ki ga s poslom materialnega prava ne morejo.
Učinek izpodbijane sodne poravnave je, da mora toženka izprazniti stanovanje in ga izročiti v posest tožeči stranki. Nobenega materialnopravnega predpisa, ki bi toženki prepovedal prepustitev stanovanja v posest nekomu, ki ni zemljiškoknjižni lastnik stanovanja, ni. Tako poravnavo bi lahko izpodbijal le lastnik stanovanja.
osebni stečaj - postopek osebnega stečaja - namen postopka osebnega stečaja - pravnomočen sklep o začetku stečajnega postopka - prodaja solastniškega deleža - ločitvena pravica - sklep o preizkusu terjatev - ločitveni upniki - sklep o prodaji - obrazložitev
Postopek osebnega stečaja se vodi, da bi vsi upniki iz premoženja stečajnega dolžnika prejeli plačilo svojih navadnih terjatev do stečajnega dolžnika hkrati in v enakih delih.
V luči dejstva, da sploh še ni znano, ali je prodaja njenega premoženja potrebna za poplačilo dolgov glavnega dolžnika in da dolžnica v eni od nepremičnin tudi živi, je dolžnica še poudarila, da bi v skrajnem primeru bilo možno prodati apartmaje ter poslovna prostora, ne pa hkrati še stanovanja v katerem živi.
Glede odločitve o prodaji stanovanja, v katerem stečajna dolžnica biva in ki se nahaja v stanovanjski hiši z apartmaji, pritožbeno sodišče ugotavlja, da obrazložitev sklepa ne vsebuje razlogov o odločilnih dejstvih. Zato tudi pritožbeno sodišče v konkretnem primeru ne more presoditi pravilnosti odločitve o potrebnosti prodaje tudi solastniškega deleža dolžnice na stanovanjski hiši z apartmaji.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00022182
ZIZ člen 272. ZPP člen 13, 206, 206/1, 206/1-1.
zavarovanje z začasno odredbo - namen začasne odredbe - prekinitev pravdnega postopka - predhodno vprašanje - skupno premoženje zakoncev
Obstoj pogojev za izdajo začasne odredbe se presoja v trenutku odločanja o predlogu za izdajo začasne odredbe, ne pa glede na bodoča in negotova dejstva, saj je namen začasne odredbe zavarovanje obstoječega stanja.
Zmotno je stališče prvega sodišča, da se v pravdah o razveljavitvi pravnih poslov, s katerimi je tožnica razpolagala z nepremičninami v k.o. X in k.o. Y, ne obravnava zahtevkov, ki bi predstavljali predhodno vprašanje za to pravdo. Res je prav nasprotno, saj je vprašanje (ne)veljavnosti pravnih poslov s temi nepremičninami predhodno vprašanje za to zadevo. Če (dokler) so sporne nepremičnine v lasti tretje osebe, bivši zakonec ne more uspeti z zahtevkom, da te nepremičnine sodijo v skupno premoženje bivših zakoncev.
Iz razlogov vztrajnega vlaganja pritožb v predmetni zadevi in dejstva, da toženec v pravdi nastopa sam, pritožbeno sodišče vseeno na tem mestu še enkrat ponavlja, da je pritožba v skladu s prvim odstavkom 333. člena in prvim odstavkom 363. člena dovoljena le zoper sodbo oziroma sklep sodišča prve stopnje; da zoper odločbe pritožbenega sodišča pritožba ni dovoljena; da je sodba sodišča prve stopnje postala po (prvi in še dovoljeni) pritožbi toženca z izdajo zgoraj omenjene sodbe Višjega sodišča v Celju pravnomočna in da je ni mogoče več (uspešno) izpodbijati z rednimi pravnimi sredstvi, to je s pritožbami. O pravnomočno razsojenih zadevah tudi ni mogoče ponovno odločati.
ZPP člen 102, 102/1, 102/3, 152, 153, 153/1, 213, 213/2, 244, 244/1, 249, 249/1, 255, 270, 270/3, 343, 343/4, 366a, 366a/2, 366a/2-10. Pravilnik o sodnih tolmačih (2010) člen 49, 49/3, 49/4, 51, 51/2. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 53, 53/2.
nagrada in stroški sodnega tolmača - potrebnost stroškov za pravdo - sklep o določitvi izvedenca - nedovoljena pritožba - zavlačevanje postopka - razlog za preložitev naroka - dokazovanje z izvedencem - uporabnost izvedenskega mnenja - pristranskost izvedenca
Ker drugi tožnik, ki ga je sodišče moralo zaslišati v dokaznem postopku, sicer razume slovenski jezik, a ga ne govori, je bilo tolmačenje vsekakor potrebno. Sodnik vodi glavno obravnavo, ni pa dolžan in niti ne sme sam prevajati, četudi morda obvlada tuj jezik, ki ga v postopku uporablja stranka ali drug udeleženec.
Tožniki se ne morejo uspešno upirati odmeri izvedenine s sklicevanjem na izvedenčevo pristranskost, saj bi lahko zahtevali izločitev izvedenca.
ZPP člen 108, 286. OZ člen 243, 243/1, 243/3, 381, 417.
leasing pogodba - odstop od pogodbe o leasingu - cesija terjatve - pozitivni pogodbeni interes - prepoved anatocizma - določitev vrednosti predmeta leasinga - skrbnost leasingodajalca pri prodaji - nepopolna tožba - prekluzija trditev in dokazov
Predmet tožbenega zahtevka ni škoda, ki je nastala tožniku, ampak tožnik od toženca uveljavlja terjatev, ki je bila s cesijo prenesena nanj. Vsebina terjatve se s cesijo ne spremeni. Cesionar v celoti vstopi v pravni položaj, ki ga je ime pred cesijo cedent.
Pri odškodnini zaradi kršitve leasing pogodbe ni bistveno, kakšna je ocenjena tržna vrednost predmeta leasinga, temveč ali je leasingodajalec pri njegovi prodaji ravnal s potrebno skrbnostjo ter izvedel razumne ukrepe za zmanjšanje škode.
Ustrezna skrbnost leasingodajalca pri prodaji ne obsega tudi oglaševanja v tujini.
prometna nezgoda - odgovornost uporabnika motornega vozila - soprispevek sopotnika - nepremoženjska škoda
Nedvomno sopotniku na kolesu z motorjem ni mogoče pripisati soprispevka za prehitro vožnjo voznika motorista, udeleženega v prometni nezgodi, ki je bil hkrati povzročitelj le-te. Tudi ni izkazano, da bi sopotnik vedel, da namerava voznik motorja voziti prehitro, na njegovo prehitro vožnjo pa kot sopotnik ni imel vpliva.
Ker je bila kupnina plačana v grobem v enaki višini, kot je bila predvidena v potrjeni prisilni poravnavi, je to za zaključek o odplačnosti cesij in izpolnjenosti načela ekvivalence dajatev bistvenega pomena.
stečajni postopek nad pravno osebo - prodaja premoženja - posebna pravila o prodaji določenega premoženja - ocena vrednosti premoženja - pooblastilo stečajnega upravitelja - znižanje cene - prodaja na javni dražbi
ZFPPIPP v drugem odstavku 346. člena pooblašča upravitelja, da oceni vrednost premoženja, navedenega v prvem odstavku 346. člena ZFPPIPP in torej šteje, da je upravitelj usposobljen za takšno cenitev. Očitki pritožnice, da upravitelj ni strokovno usposobljen za ocenitve vrednosti premoženja, zato niso utemeljeni.
OZ-UPB1 člen 349, 349/1, 480,480/1. ZPP-UPB3 člen 214, 337, 337/1. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 19.
enoletni prekluzivni rok za vložitev tožbe - zahtevek za znižanje cene - izvenpravdno izvedensko mnenje - sklep o imenovanju izvedenca - pravočasnost priglasitve pravdnih stroškov - 3-letni zastaralni rok - nedopustne pritožbene novote - prevara prodajalca - enoletni prekluzivni rok
Enoletni prekluzivni rok iz prvega odstavka 480. člena OZ je potekel v času, ko je tožeča stranka napako aktivno odpravljala in je tožena stranka torej upravičeno pričakovala, da bo le-ta odpravljena, oziroma da bo njen ugovor rešen brez pravde. V takem primeru bi ob strogem upoštevanju zakonskega prekluzivnega roka tožena stranka svoje pravice izgubila, še preden jih je sploh imela možnost uveljaviti. To pa bi bilo v nasprotju z namenom določbe prvega odstavka 480. člena OZ, v skladu s katerim kupec v primeru prodajalčevega zavajanja (prevare) ohrani svoje pravice iz naslova napak prodane stvari tudi po poteku zakonskega prekluzivnega roka.
sporazum etažnih lastnikov - zemljiškoknjižno dovolilo - zemljiškoknjižni postopek - uničenje - obvestilo pristojne območne geodetske uprave - načelo formalnosti v zemljiškoknjižnem postopku - prenehanje etažne lastnine - poočitev - listine, ki so podlaga za vpis
Ne glede na določbo 126. člena SPZ, ki določa, da etažna lastnina preneha z uničenjem celotne zgradbe in da etažni lastniki postanejo solastniki nepremičnine in ostankov zgradbe v skladu s svojim idealnim deležem na skupnih delih, je potrebno za postopek zemljiškoknjižnega vpisa izbrisa etažne lastnine upoštevati pravila zemljiškoknjižnega postopka.
Predmetna stavba ( ID znak 1-9) je v zemljiški knjigi glede na stanje vpisov vpisana kot nedokončana etažna lastnina s sedmimi posameznimi deli, nerazdeljenimi deli stavbe in parcelama št. 4/2 in 4/1, k.o. G. kot splošnima skupnima deloma stavbe. Ker je v primeru prenehanja etažne lastnine zaradi uničenja zgradbe, ključna ugotovitev solastninskih deležev, ki jih pridobijo etažni lastniki glede na idealni delež na skupnih delih, je za izbris (nedokončane) etažne lastnine in vpis lastninske pravice na parc. št. ID znak 1 4/1 in 1 4/2, sedaj vpisanih kot splošni skupni del stavbe, potrebna ustrezna listina v smislu 40. člena ZZK-1.
stečajni postopek - razdelitev stečajne mase - ugovor proti načrtu razdelitve - sklep o razdelitvi - pritožba zoper sklep o razdelitvi - nedovoljena pritožba - nedopustna pritožba zoper sklep o prvi razdelitvi
Upnik morebitne nepravilnosti pri razdelitvi razdelitvene mase lahko uveljavlja z ugovorom proti načrtu razdelitve. Upnik, ki ni vložil ugovora proti načrtu razdelitve razdelitvene mase, morebitnih nepravilnosti v zvezi z načrtom ne more uveljavljati šele v pritožbi zoper sklep o razdelitvi.
sprememba tožbe - subjektivna sprememba tožbe - prilagoditev tožbenega zahtevka - relevančna in irelevančna teorija - nesklepčnost - neobstoječa pravna oseba brez pravnega naslednika
Po izbrisu tožeče stranke P. d. o. o. po zaključku stečajnega postopka iz sodnega registra na aktivni strani ni več stranke postopka - tožnika. To predstavlja takšno neodpravljivo procesno oviro, ki onemogoča vsebinsko obravnavo tožbenega zahtevka (neobstoječa pravna oseba namreč ne more biti stranka postopka, zaradi pravnomočnega zaključka stečajnega postopka pa tudi ni njenih pravnih naslednikov). Odločitev o zavrženju tožbe je zato pravilna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00022533
ZPP člen 318, 318/3. SZ-1 člen 103, 103/3, 112, 112/3.
zavrnilna zamudna sodba - zahtevek na izpraznitev stanovanja - odpoved najemne pogodbe - nesklepčnost tožbe - poziv na odpravo nesklepčnosti - tožbeni zahtevek za odpoved najemne pogodbe in vrnitev stvari najemodajalcu
Tožnika bi morala, če sta želela odpovedati najemno razmerje pred potekom roka, postaviti zahtevek na odpoved najemnega razmerja po (točno določeni) najemni pogodbi, za (točno opredeljeno) stanovanje, ob čemer bi morala izkazati pogoje iz tretjega odstavka 103. člena SZ-1, na kar bi šele sledil izpraznitveni zahtevek.