vročanje po pooblaščencu - zavrženje prepozne pritožbe
Kadar ima stranka pooblaščenca, se vročajo pisanja njemu. Šteje se, da je vročitev opravljena osebno stranki, če je pisanje vročeno njenemu pooblaščencu.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00022303
KZ-1 člen 308, 308/3, 308/6. ZKP člen 372, 372/4, 394.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - zakonski znaki kaznivega dejanja - konkretna nevarnost - kršitev kazenskega zakona - sprememba izpodbijane sodbe - nevarnost za življenje in zdravje
Iz opisa obravnavnega kaznivega dejanja izhaja, da se navaja le možnost nastanka hujših poškodb ali smrti v primeru trka ali nenadnega zaviranja, ne izhaja pa, da je do prepovedane posledice, to je povzročitve nevarnosti za življenje in zdravje že prišlo. Višje sodišče v Kopru se je že v sodbi opr. št. III Kp 35091/2018 z dne 7.3.2019 opredelilo do zakonske dikcije šestega odstavka 308. člena KZ-1, kjer je po oceni pritožbenega sodišča izrecno določeno, da bo pravna opredelitev po navedeni zakonski določbi podana, kadar storilec, med drugim, pri dejanju po tretjem odstavku povzroči nevarnost za življenje ali zdravje ljudi, kar pomeni, da mora takšna nevarnost že nastati oz., da mora biti nevarnost konkretna. Tega pa opis obravnavanega dejanja ne zatrjuje, temveč nastanek nevarnosti za življenje ali zdravje pogojuje s hipotetično možnostjo, če bi prišlo do trka ali nenadnega zaviranja. Zgolj dejstvo, da se je v tovornem vozilu nahajalo 28 tujcev, ki so „natrpano“ sedeli v vozilu, v temi, brez nameščenih sedežev in varnostnih pasov, brez zračnikov, sama zase še ne pomeni konkretizacije nevarnosti za življenje in zdravje, ampak bi do tega lahko prišlo šele v opisanih primerih, do česar pa ni prišlo, zato tudi prepovedana posledica že po opisu dejanja ni nastala. V opisu kaznivega dejanja so tako zatrjevani le zakonski znaki kazniva dejanja po tretjem odstavku 308. člena KZ-1 in ne po kvalifikatorni obliki iz šestega odstavka 308. člena KZ-1.
Po sodni in ustavno sodni praksi se lahko z uporabo 183. člena ZPIZ-2 odpravijo napake, do katerih je prišlo v postopku upokojevanja. Izvirajo lahko iz neupoštevanja določenih prejemkov v pokojninsko osnovo. Gre za posebno izredno pravno sredstvo, s katerim se pod zakonskimi pogoji lahko poseže v pravnomočno urejeno pravno razmerje. Vendar je tak poseg v pravnomočno odločbo dopusten le, če je z njo kršeno materialno pravo, tudi zaradi očitno napačno ugotovljenega dejanskega stanja.
ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - ponavljajoče se fizično in psihično nasilje - ugrabitev otroka - dokazna ocena - pravica do izjave - izkaz verjetnosti
V postopkih za izrek ukrepov po ZPND zadostuje, da so dejstva dokazana s stopnjo verjetnosti, zato sodišče izvede le tiste dokaze, ki so potrebni, da se s stopnjo verjetnosti potrdi (ne)obstoj odločilnih dejstev.
Tožnik je po določbi prvega odstavka 158. člena ZPP upravičen do potrebnih pravdnih stroškov, nastalih od vložitve tožbe do pravočasnega umika. Sodišče prve stopnje bi pravdne stroške do umika tožbe moralo pravilno presojati po uspehu. Določbe drugega odstavka 154. člena ZPP in prvega odstavka 158. člena ZPP se ne izključujejo, ampak dopolnjujejo, tudi kadar tožena stranka samo delno izpolni tožbeni zahtevek, tožnik pa se s tem zadovolji. Če tožbo takoj po delni izpolnitvi tožbenega zahtevka umakne, lahko zahteva od toženca toliko pravdnih stroškov, kolikor mu jih pripada po drugem odstavku 154. člena ZPP.
Ne glede na to, da je od izdelave pisnega izvedenskega mnenja od 2. 3. 2018 do izdelave dopolnilnega mnenja 13. 5. 2018 poteklo krajše obdobje, je glede na pripombe tožnika za strokovno pripravo dopolnilnega mnenja ponovna proučitev dokumentacije in priglasitev stroškov za študij spisa, povsem utemeljena glede na obsežno dokumentacijo in vrsto odprtih strokovnih vprašanj. Čas dveh mesecev od izdelave pisnega izvedenskega mnenja in dopolnilnega mnenja ni tako kratek čas, da ne bi bil potreben ponovni študij spisa s prilogami.
invalidnost - odločitev o pravdnih stroških - brezplačna pravna pomoč - odvetnik po uradni dolžnosti
V skladu s petim odstavkom 17. člena ZOdv je odvetnik postavljen po uradni dolžnosti in odvetnik, ki izvaja storitve brezplačne pravne pomoči, upravičen do plačila za svoje delo v višini polovice zneska, ki bi mu pripadal po odvetniški tarifi; morebitni dogovori po drugem odstavku 17. člena ZOdv (do višjega plačila za delo odvetniku) pa so v primeru zastopanja po uradni dolžnosti ali v primeru nudenja brezplačne pomoči, nični.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSK00022265
ZIZ-UPB4 člen 270, 270/4, 271, 271/1, 271/1-2, 271/1-3. ZFPPIPP-UPB8 člen 14, 14/3, 14/3-1,14/3-2, 261, 271, 271/1, 271/1-1,278, 278/2. ZGD-1-UPB3 člen 498, 499. ZPP-UPB3 člen 337, 337/1.
začasna odredba v zavarovanje denarne terjatve - izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj v stečaju - domneva obstoja nevarnosti - nedovoljene pritožbene novote - meritorna odločitev o zahtevku - verjetnost obstoja denarne terjatve - namen zavarovanja z začasno odredbo
O obstoju verjetnosti terjatve je bilo torej meritorno odločeno s sodno odločbo, kar mora pritožbeno sodišče v okviru konkretnega pritožbenega postopka zavarovanja te terjatve upoštevati kot pravno učinkovito okoliščino.
začasna nezmožnost za delo - bolniški stalež - nedopustna tožba - zavrženje tožbe
Za obdobje od 9. 12. 2016 do 7. 1. 2017 je bila že ugotovljena začasna nezmožnost za delo, zoper odločbo imenovanega zdravnika v zvezi z odločitvijo, da je začasno nezmožen za delo od 8. 1. 2017 do 31. 3. 2017 pa tožnik ni vložil pritožbe tako, da gre za pravnomočno odločitev. Tožbo v delu za ugotovitev začasne nezmožnosti od 9. 12. 2016 dalje do konca glavne obravnave je sodišče prve stopnje na podlagi 75. člena ZDSS-1 pravilno zavrglo, ker pritožba ni bila vložena, čeprav bi lahko bila vložena. Poleg tega ni izpolnjena procesna predpostavka dokončnosti odločbe iz 63. člena ZDSS-1 in gre torej za nedopustno tožbo.
Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da tožnik tožbe sicer ni umaknil takoj po izpolnitvi zahtevka, vendar pa v vmesnem času (od izpolnitve zahtevka do umika tožbe) toženi stranki niso nastali nobeni stroški.
Dopolnjevanje revizije bodisi s trditvami bodisi z dokazi (čeprav "le" s prevodi že predloženih listin v tujem jeziku) po roku določenem za vložitev revizije, je prepozno in nedovoljeno dopolnjevanje.
Strošek sestave odškodninskega zahtevka je strošek pravdnega postopka, ki je nastal zaradi pravde. Nagrada za strošek izdelave predpravnega odškodninskega zahtevka ni vsebovana v nagradi za postopek.
OZ člen 82, 82/1, 1019, 1019/1, 1019/3, 1019/4, 1025.
kreditna pogodba - solidarno poroštvo - razlaga pogodb - razlaga spornih pogodbenih določil - in claris non fit interpretatio - uporaba pogodbenih določil, kot se glasijo - zmotna uporaba materialnega prava - korporativna garancija
Garancija predstavlja samostojno obligacijsko zavezo tožene stranke tožeči, da bo sama in skupaj s kreditojemalcem odgovorna za vse obveznosti v zvezi z zadevnim kreditom, zato ni nobenega razloga, da tožena stranka v njej ne bi mogla določiti daljšega časa veljavnosti te svoje zaveze, kot je bil predviden v aneksu (katerega stranka toženka niti ni bila). Prav tako je določilo 8. točke omenjene garancije jasno in nedvoumno - ostaja veljavna vse do datuma, do katerega bodo vse terjatve kreditodajalca na podlagi temeljne obveznosti poravnane v celoti, zato se uporablja tako, kot se glasi in izvajanje dokaznega postopka v tej smeri ni bilo potrebno (in claris non fit interpretatio, prvi odstavek 82. člena OZ). Povsem jasne in nedvoumne pa so tudi ostale določbe garancije, še zlasti 1., 2. in 5. točke, iz katerih nedvomno izhaja solidarno poroštvo tožene stranke za obveznosti kreditojemalca po zadevni kreditni pogodbi in aneksu.
Ker gre za solidarno poroštvo, se tožena stranka tudi neutemeljeno sklicuje na določbo prvega odstavka 1019. člena OZ, po kateri bi morala tožeča stranka zadevni dolg najprej terjati od kreditojemalca. Odgovornost solidarnega poroka je namreč primarna; porok in plačnik nima ugovora vrstnega reda - ob dospelosti lahko upnik terja izpolnitev obveznosti od glavnega dolžnika ali od poroka ali od obeh (tretji odstavek 1019. člena OZ). Enako neutemeljeno pa se tožena stranka sklicuje tudi na določbo 1025. člena OZ. Res je, da mora upnik po 1025. členu OZ obvestiti poroka, če dolžnik ne izpolni pravočasno svoje obveznosti, vendar ima opustitev te dolžnosti za posledico le odškodninsko odgovornost upnika. Nobenega vpliva pa nima na obstoj in obseg porokove obveznosti. Potemtakem je zato brez pomena toženkino vztrajanje, da naj ne bi prejela nobenega tožničinega obvestila o tem, da kreditojemalec ni izpolnil svoje obveznosti.
ZDR-1 člen 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2.. KZ-1 člen 240, 240/1, 251, 251/1, 251/2, 252, 252/1.. ZPP člen 355, 357a, 339, 339/2, 339/2-8.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja - zavarovalniška goljufija - objektivni rok - rok za podajo odpovedi - absolutna bistvena kršitev določb postopka - kaznivo dejanje zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti
Preuranjena je ugotovitev, da je tožnik s tem, ko je ponaredil zapisnike o ogledu škodnih dogodkov, predvsem pa s tem, ko je fotografijam spremenil meta podatke, izpolnil zakonske znake ponarejanja listin po prvem odstavku 252. člena KZ-1. To kaznivo dejanje stori, kdor ponaredi listino ali spremeni pravo listino, zato da bi se taka listina uporabila kot prava, ali kdor ponarejeno ali spremenjeno listino uporabi kot pravo. Za obstoj očitanega kaznivega dejanja je v tem primeru bistveno, ali je tožnik spisal zapisnike o ogledu škodnega dogodka, čeprav samega ogleda ni opravil ter ali je fotografijam priredil meta podatke tako, da so se iste fotografije pojavljale v več spisih. Ob sicer še ne dokazanem dejstvu, da je na podlagi tako ponarejenih zapisnikov s priloženimi prirejenimi fotografijami sklenil poravnave za škode, ki se niso zgodile, oziroma da je bila dejanska škoda bistveno manjša od priznane, bi bilo mogoče sklepati, da je podan tudi tožnikov naklep po storitvi tega kaznivega dejanja. Čeprav je sodišče prve stopnje opravilo presojo predstavljenih bistvenih dejstev, so ugotovitve v zvezi s tem nezadostne, zlasti pa sprejete s kršitvijo tožnikove pravice do kontradiktornega postopka. Sodišče prve stopnje tožniku ni omogočilo dokazovanje nasprotnega.
Ni odločilno, ali vrednost na toženko prenesenega solastninskega deleža na nepremičnini dejansko ustreza njenim predhodnim vlaganjem v nepremičnino, temveč ali so ob sklepanju pogodbe stranke želele skleniti darilno pogodbo ali dejansko pogodbo o odplačnem prenosu. Predmet odločanja v tej pravdni zadevi ni ugotovitev prispevka oziroma deleža posamezne pogodbene stranke z vlaganji temveč ocena, ali je darilna pogodba simuliran pravni posel, pri čemer je bila prava pogodbena volja strank sklenitev pogodbe o priznanju solastninskega deleža.
motenje posesti - varstvo med več posestniki - obstoj posesti - izguba posesti - protipravnost motilnega dejanja - ekonomski interes - nadaljevano motilno dejanje - ponavljajoče se motilno dejanje - načelo proste presoje dokazov
Naše procesno pravo temelji na načelu proste presoje dokazov, kar pomeni, da ni moč nobenemu dokazu vnaprej podeliti ekskluzivnega pomena ali pa mu (na drugi strani) odvzeti (dokazno) vrednost.
ZPP člen 324, 367, 373, 373/1, 373/2. ZPP-E Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (2017) člen 125, 125/3.
zavrženje revizije - uporaba pravil postopka - novela ZPP-E - ZPP - trenutek izdaje odločbe - predlog in sklep o dopustitvi revizije kot priloga revizije
Z prehodno določbo (tretji odstavek 125. člena ZPP-E) je zakonodajalec jasno določil, da je za presojo o tem, katere določbe se uporabijo pred sodiščem druge stopnje in pred vrhovnim sodiščem v primeru, da se je postopek začel pred začetkom uporabe noveliranega zakona (ZPP-E), odločilen trenutek izdaje sodbe.
Po določbi prvega odstavka 367. člena ZPP lahko stranke zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji, vložijo revizijo v 15 dneh po vročitvi sklepa vrhovnega sodišča o dopustitvi revizije. Reviziji morata biti priložena predlog za dopustitev revizije in sklep o dopustitvi revizije. Tožnik reviziji ni priložil niti predloga za dopustitev revizije niti sklepa o dopustitvi revizije, ni torej izkazal, da bi bila revizija dopuščena.
tožba za ugotovitev nedopustnosti izvršbe na nepremičnino - ugovor tretjega v izvršilnem postopku - lastninska pravica - omejitev lastninske pravice - pravica do posesti
Tožnica zatrjuje, da je lastnica in posestnica poslovnega prostora in stvari v njem. Pravni naslov za njeno posest in uporabo je zatrjevana lastninska pravica. V kolikor bi bila izvršba realizirana, bi bil poslovni prostor, če so tožničine trditve resnične, v izvršbi izpraznjen njenih (in ne dolžnikovih) stvari in oseb (pri čemer dolžnik ni zgolj fizična oseba, ampak tudi zakoniti zastopnik tožnice), nato pa (po trditvah tožnice) njen prostor izročen v posest toženki. Tožničina zatrjevana lastninska pravica s tem sicer ne bi prenehala, bilo pa bi vanjo brez dvoma nedopustno poseženo. Tožnici bi bila namreč lastninska pravica z izvršbo v njenem pomembnem delu, to je pravici do posesti in uporabe omejena, pri čemer za tako omejitev izvršilni naslov ne obstaja.