začasna odredba v upravnem sporu - nastanek težko popravljive škode - sklep o dovolitvi izvršbe - predmet spora - prisilna izterjava denarne kazni
Pri sklepu o dovolitvi izvršbe gre za odločanje o vidiku obveznosti, o katerem še ni bilo in ni moglo biti odločeno z izvršilnim naslovom, to je o njeni prisilni realizaciji, zaradi katere mora zavezanec dopustiti posege v svoje pravice. Prisilna realizacija je šele posledica sklepa o dovolitvi izvršbe, saj se lahko izvršba dejansko izvede šele na podlagi tega sklepa, zato je tudi grozeča škoda v zvezi s prisilno realizacijo posledica tega sklepa in ne obveznosti, ki je bila naložena v inšpekcijski odločbi. Povedano drugače: predmet spora je izključno prisilna realizacija obveznosti - in ne obveznost sama -, to pa posledično pomeni, da je težko popravljiva škoda iz 32. člena ZUS-1 lahko samo tista, ki neposredno izvira iz prisilitve kot cilja, v katerega je usmerjen izdani sklep o izvršb.
začasna odredba v upravnem sporu - zavrnitev pritožbe - sporno pravno razmerje - predmet presoje sodišča - sodna presoja zakonitosti izpodbijanega akta - izrek ukrepov
Izpodbijana odločba je naslovljena na družbo A. in ji nalaga sklenitev sporazuma o nadomestni hrambi. Vsebina te odločbe je torej določitev obveznosti tega zavezanca, da zagotovi kontinuiteto hrambe z ustreznim pogodbenim razmerjem. Tožba pritožnikov zoper to odločbo pomeni, da je vsebina v tem upravnem sporu spornega razmerja navedena obveznost družbe A. in le to sporno pravno razmerje bi lahko sodišče z izdajo začasne odredbe začasno uredilo do odločitve v upravnem sporu.
Sodišče z izdajo začasne odredbe ne more nadomeščati morebitnega nadaljnjega ravnanja tožene stranke in njenih organov na podlagi zakonskih pooblastil, ki so jim podeljena. V upravnem sporu sodišče nadzira zakonitost že sprejetih ukrepov in nima - razen v zakonsko izrecno določenih primerih - niti pristojnosti niti možnosti nadomeščati neaktivnost uprave. Predmet presoje v takem sporu je zato le zakonitost izpodbijane odločbe, izdane zoper njenega naslovnika, in ne vprašanje, ali bi moral organ izreči drugačen ali dodatni ukrep (tretji pravni osebi itd.).
Vrhovno sodišče je v sklepu I Up 40/2023 z dne 17. 5. 2023 zavzelo stališče, da mora sodišče prve stopnje, ki oceni, da je treba tožbo kot prepozno zavreči, s tem stališčem seznaniti tožečo stranko, saj je stranki šele s tem omogočeno, da v zvezi s to ugotovitvijo sodišča poda ustrezne navedbe in predlaga morebitne dokaze. To, da lahko izpodbija pravilnost dejstev, ki jih je sodišče prve stopnje ugotovilo v zvezi z zaključkom, da je tožba prepozna (npr. iz obvestila o prispelem pismu), je po ustaljeni sodni praksi strankina pravica, ki ji mora biti ustrezno zagotovljena.
predlog za dopustitev revizije - obvezne sestavine predloga za dopustitev revizije - nepopoln predlog - ponavljanje tožbenih navedb - natančna in konkretna opredelitev pomembnega pravnega vprašanja - navedba pravega pravila, ki naj bi bilo kršeno - stališče sodišča - neizkazana neenotna sodna praksa - napačno pravno mnenje - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Predlagatelj mora za formalno popolnost predloga ne le navesti sporno pravno vprašanje, temveč predvsem jasno predstaviti pravni problem, ki naj bi ga Upravno sodišče napačno rešilo. Pri tem mora izhajati iz stališč izpodbijane sodbe in na kratko utemeljiti, zakaj so napačna, ter zakaj bi revizijska obravnava izpostavljenih vprašanj presegla pomen konkretne zadeve in bila pomembna za pravno varnost, enotno uporabo prava ali razvoj prava preko sodne prakse. Bistvo zahtev torej je, da predlagatelj izlušči pravna stališča v sodbi, ki temeljijo na pravotvornih dejstvih konkretnega primera, in da nato stališča v predlogu problemsko zastavi na natančen in jedrnat, konkreten in vzročno-posledičen način. Obravnavani predlog temu ne zadosti. V predlogu izpostavljena vprašanja bodisi niso natančna in konkretna, bodisi iz obrazložitve predloga, v katerem predlagateljica predvsem ponavlja tožbene navedbe, do katerih se je Upravno sodišče obširno opredelilo, ni razvidno, zakaj so stališča sodišča napačna in katero pravno pravilo je bilo z njimi kršeno.
predlog za dopustitev revizije - obvezne sestavine predloga za dopustitev revizije - nepopoln predlog - ponavljanje tožbenih navedb - natančna in konkretna opredelitev pomembnega pravnega vprašanja - pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno - stališče sodišča - napačno pravno mnenje - neizkazana neenotna sodna praksa - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Predlagatelj mora za formalno popolnost predloga ne le navesti sporno pravno vprašanje, temveč predvsem jasno predstaviti pravni problem, ki naj bi ga Upravno sodišče napačno rešilo. Pri tem mora izhajati iz stališč izpodbijane sodbe in na kratko utemeljiti, zakaj so napačna, ter zakaj bi revizijska obravnava izpostavljenih vprašanj presegla pomen konkretne zadeve in bila pomembna za pravno varnost, enotno uporabo prava ali razvoj prava preko sodne prakse. Bistvo zahtev torej je, da predlagatelj izlušči pravna stališča v sodbi, ki temeljijo na pravotvornih dejstvih konkretnega primera, in da nato stališča v predlogu problemsko zastavi na natančen in jedrnat, konkreten in vzročno-posledičen način. Obravnavani predlog temu ne zadosti.
ZPP člen 367b, 367b/4, 367b/6. ZUS-1 člen 22, 22/1. ZDen člen 72, 72/1.
formalne predpostavke - dejansko stanje v reviziji - dejansko vprašanje - upoštevanje dane odškodnine ob vračanju zemljišča - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Bistvo navedb v predlogu za dopustitev revizije je izražanje nestrinjanja z dejanskim stanjem, ki je bilo podlaga za izračun deleža plačane odškodnine v razmerju do izračunane vrednosti odvzetega premoženja in posledično za določitev deleža na odvzetem premoženju, ki ga je treba vrniti, ter s tem povezanim obsegom ugotavljanja pravno relevantnih dejstev. Predlagatelj uveljavlja nedopusten revizijski razlog zmotno ugotovljenega dejanskega stanja, kar kaže, da izpostavljeno vprašanje po svoji vsebini ni pravno.
ZPP člen 95, 95/2, 98, 98/5. ZGD-1 člen 505, 505-8, 505-9.
nepopolna revizija - pooblastilo za zastopanje - posebni zastopnik za vložitev tožbe - pomanjkljivosti pooblastila za vložitev revizije - zavrženje revizije
Če je bil posebni zastopnik imenovan za vložitev tožbe, velja njegovo upravičenje za zastopanje tožeče stranke v pravdi do konca pravdnega postopka. To upravičenje obsega tudi podelitev novega pooblastila odvetniški družbi na podlagi drugega odstavka 95. člena ZPP za vložitev revizije. V teh okoliščinah (novo) pooblastilo za vložitev izrednega pravnega sredstva, ki ga ni podpisal posebni pooblaščenec tožeče stranke za vložitev tožbe, ni veljavno pooblastilo.
dopuščena revizija - promet s kmetijskimi zemljišči - predkupna pravica - status kmeta - izjava o sprejemu ponudbe - ugoditev reviziji
Izjavo iz četrte alineje prvega odstavka 24. člena ZKZ oseba lahko poda tudi po sprejemu ponudbe v času teka upravnega postopka odobritve pravnega posla, da si tem pridobi status predkupnega upravičenca iz 23. člena ZKZ.
predlog za dopustitev revizije - obvezne sestavine predloga za dopustitev revizije - nepopoln predlog - ponavljanje tožbenih navedb - natančna in konkretna opredelitev pomembnega pravnega vprašanja - navedba pravnega pravila, ki naj bi bilo kršeno - stališče sodišča - napačno pravno mnenje - neizkazana neenotna sodna praksa - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Predlagatelj mora za formalno popolnost predloga ne le navesti sporno pravno vprašanje, temveč predvsem jasno predstaviti pravni problem, ki naj bi ga Upravno sodišče napačno rešilo. Pri tem mora izhajati iz stališč izpodbijane sodbe in na kratko utemeljiti, zakaj so napačna, ter zakaj bi revizijska obravnava izpostavljenih vprašanj presegla pomen konkretne zadeve in bila pomembna za pravno varnost, enotno uporabo prava ali razvoj prava preko sodne prakse. Bistvo zahtev torej je, da predlagatelj izlušči pravna stališča v sodbi, ki temeljijo na pravotvornih dejstvih konkretnega primera, in da nato stališča v predlogu problemsko zastavi na natančen in jedrnat, konkreten in vzročno-posledičen način. Obravnavani predlog temu ne zadosti. V predlogu izpostavljena vprašanja bodisi niso natančna in konkretna, bodisi iz obrazložitve predloga, v katerem predlagateljica predvsem ponavlja tožbene navedbe, do katerih se je Upravno sodišče obširno opredelilo, ni razvidno, zakaj so stališča sodišča napačna in katero pravno pravilo je bilo z njimi kršeno.
ZPP člen 367b, 36.b/4, 367.b/6. ZUS-1 člen 22, 22/1.
obvezne sestavine predloga za dopustitev revizije - natančna in konkretna opredelitev pomembnega pravnega vprašanja - nepopoln predlog za dopustitev revizije - sporno pravno vprašanje - navedba pravnega pravila, ki naj bi bilo kršeno - neopredeljen odstop od sodne prakse - zavrženje predloga za dopustitev revizije
V predlogu za dopustitev revizije izpostavljena vprašanja niso natančna in konkretna, iz obrazložitve predloga, v katerem predlagateljica predvsem ponavlja tožbene navedbe, do katerih se je Upravno sodišče obširno opredelilo, pa ni razvidno, zakaj so stališča sodišča napačna in katero pravno pravilo je bilo z njimi kršeno.
odmera komunalnega prispevka - nepopoln predlog - natančna in konkretna opredelitev pomembnega pravnega vprašanja - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Za formalno popolnost predloga mora predlagatej ne le navesti sporno pravno vprašanje, temveč predvsem jasno predstaviti pravni problem, ki naj bi ga Upravno sodišče napačno rešilo. Pri tem mora izhajati iz stališč izpodbijane sodbe in na kratko utemeljiti, zakaj so napačna, ter zakaj bi revizijska obravnava izpostavljenih vprašanj presegla pomen konkretne zadeve in bila pomembna za pravno varnost, enotno uporabo prava ali razvoj prava preko sodne prakse (prim. 367. a člen ZPP). Bistvo zahtev torej je, da predlagatelj izlušči pravna stališča v sodbi, ki temeljijo na pravotvornih dejstvih konkretnega primera, in da nato stališča v predlogu problemsko zastavi na natančen in jedrnat, konkreten in vzročno-posledičen način.
ZPP člen 22, 22/1, 22/2, 25, 25/2, 69. ZIZ člen 41, 41/7, 62, 62/2.
spor o pristojnosti - krajevna pristojnost - izrek o krajevni nepristojnosti po uradni dolžnosti - sporazum o krajevni pristojnosti - postopek po razveljavitvi sklepa o izvršbi
Okrožno sodišče v Kopru se je izreklo za krajevno nepristojno, še preden je tožeča stranka dopolnila tožbo in preden je tožena stranka lahko odgovorila na tožbo, torej v fazi postopka, v kateri procesne predpostavke za obravnavo ugovora krajevne nepristojnosti po prvem odstavku 22. člena ZPP niso bile podane. Sodišče bi se zato lahko izreklo za krajevno nepristojno le pod pogoji iz drugega odstavka 22. člena ZPP, ki pa niso izpolnjeni, saj izključna krajevna pristojnost drugega sodišča ni določena.
Predpostavke odškodninske odgovornosti se pogosto prepletajo. Pri obravnavi konkretnega primera pa se izkaže, da življenjskih okoliščin, ki tvorijo dejansko podlago odškodninske odgovornosti iz prvega odstavka 263. člena ZGD-1, ni mogoče razvrstiti zgolj v okvir posamezne predpostavke odškodninske odgovornosti. Trditev o nakupu poslovno nepotrebnega premoženja predstavlja del trditvene podlage glede predpostavke nedopustnosti ravnanja direktorja družbe, kot tudi glede predpostavke nastanka škode družbi.
Pojavne oblike premoženjskih škod so lahko različne. Odvisne so od načina zatrjevane kršitve. Pri tem je treba upoštevati, da vsakega izdatka družbe, kot na primer za donacije, sponzorstvo, za raziskovalne, naravovarstvene in druge podobne namene, ni mogoče šteti za škodo. Čeprav ne povečujejo dobička družbe (neposredno ali posredno), so lahko takšni izdatki potrebni in upravičeni. V primeru, da gre za gospodarsko javno službo, s katero se zagotavljajo javne dobrine, je pri presoji potrebnosti in upravičenosti izdatkov treba upoštevati, da je pridobivanje dobička družbe že načeloma podrejeno zadovoljevanju javnih potreb.
URS člen 22. 23, 23/1. ZTFI-1 člen 426, 426/2. Uredba (EU) št. 596/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o zlorabi trga (uredba o zlorabi trga) ter razveljavitvi Direktive 2003/6/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter direktiv Komisije 2003/124/ES, 2003/125/ES in 2004/72/ES člen 30. Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 267.
trg finančnih instrumentov - tržna manipulacija - prenehanje kršitve - predlog za predhodno odločanje SEU - ugoditev predlogu za dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- Ali je podtočka (i) točke (a) prvega odstavka 12. člena Uredbe MAR res upoštevna tudi za nelikvidne (ali zelo slabo likvidne) vrednostne papirje, in to ob uporabi povsem enakih kriterijev kot v primeru likvidnih vrednostnih papirjev?
- Ali je zahteva ATVP po predložitvi izjave subjekta nadzora o prenehanju kršitev tržne manipulacije v bodoče v skladu z zakonom (ZTFI-1) in Ustavo?
- Ali je Upravno sodišče s svojo (ne)opredelitvijo do tožnikovih predlogov za predhodno odločanje kršilo 22. člen v zvezi s prvim odstavkom 23. člena Ustave oziroma ali je pri tem zadostilo zahtevam, ki izhajajo iz prava EU in Ustave oziroma iz njene s pravom EU skladne razlage?
ZRLI člen 50, 52, 52/4, 53b, 53b/3. ZVRK člen 1, 1/3, 3, 3/1, 3/2, 3/6, 4, 4/1, 17, 17/3. ZVS člen 2, 4, 4/1, 8. URS člen 3, 7, 39, 41, 42, 44, 90. Protokol 1 h Konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin člen 3.
referendum - zakonodajni referendum - ugotovitev izida glasovanja - referendumska kampanja - organizator referendumske kampanje - nepravilnosti v postopku izvedbe referenduma - javni zavod - verska skupnost - zdravniška organizacija - svoboda izražanja - ločitev države od verskih skupnosti - informiranje volivcev - pravica do informiranosti - poštenost referendumskega postopka - vpliv na referendumski izid
Okvir pravno odločilnih nepravilnosti v referendumskem sporu ni omejen zgolj na določbe ZVRK, temveč zajema vse nepravilnosti v zvezi z referendumsko kampanjo, ki so vplivale ali bi lahko vplivale na poštenost postopka kot celote ter s tem na verodostojnost njegovega izida. Presoja nepravilnosti se lahko nanaša tudi na ravnanja oseb, ki se niso prijavile kot organizatorji kampanje. Ker gre za izražanje ljudske volje, je razveljavitev referendumskega izida dopustna le v primeru okoliščin, za katere stranka dokaže, da so vplivale ali bi lahko vplivale na izid.
Lažne ali zavajajoče informacije, predstavljene v kampanji, same po sebi ne utemeljujejo razveljavitve referenduma. Presoja, katera stran (za ali proti uveljavitvi zakona) je v času kampanje podajala bolj ali manj resnične izjave, ne more biti predmet referendumskega spora.
Ravnanja neprijavljenih oseb in organizacij, ki niso izraz ustavno varovanih svoboščin, temveč so usmerjena v doseganje določenega referendumskega izida, pomenijo nepravilnosti v referendumski kampanji.
Statistične analize in javnomnenjske ankete niso primeren dokaz za ugotavljanje vzročne zveze med zatrjevanimi nepravilnostmi in referendumskim izidom, zlasti če temeljijo na neprimerljivih okoliščinah ali nepreverljivih metodoloških predpostavkah. Prav tako pravno odločilnega sklepanja o vplivu zatrjevanih nepravilnosti ne omogoča primerjava različnih vrst referendumov ali različnih kontekstov glasovanja. Ob pluralnem javnem diskurzu, visoki volilni udeležbi in izraziti razliki v številu glasov ni mogoče zaključiti, da so zatrjevane nepravilnosti imele odločilen vpliv na referendumski izid, saj tožniki tega niso dokazali.
zavarovalništvo - prisilna likvidacija - dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža v zavarovalnici - ugoditev predlogu za dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- Ali je pravilno materialnopravno stališče sodišča, da Agencija za zavarovalni nadzor ob izvrševanju pristojnosti skupščine zavarovalnice niti v ZZavar-1 niti v ZGD-1 nima pooblastila za sprejem odločitve, da zavarovalnica v prisilni likvidaciji deluje dalje?
- Ali je pravilno materialnopravno stališče sodišča, da bi morala imeti Agencija za vsebinsko presojo pogojev za izdajo dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža izrecno zakonsko pooblastilo?
ZOsn člen 34, 34/1, 69, 69/5, 69/6. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-4, 36/1-6.
ponavljanje razreda - šolsko leto - temporarna odločba - izpodbojna tožba - pravni interes - zavrženje tožbe
Odločitev učiteljskega zbora, da učenec ponavlja posamezni razred, se lahko nanaša le na šolsko leto, ki sledi šolskemu letu, v katerem učenec ni dosegel standardov znanja, potrebnih za napredovanje v naslednji razred, oziroma je bil ob njegovem zaključku negativno ocenjen iz enega ali več predmetov. Ker šolsko leto traja od 1. 9. do 31. 8. (prvi odstavek 34. člena ZOsn), takšna odločitev pravno učinkuje le do 31. 8. šolskega leta, za katero je bila sprejeta.
V obravnavani zadevi je učiteljski zbor 18. 6. 2024, torej v šolskem letu 2023/2024, ki je trajalo od 1. 9. 2023 do 31. 8. 2024, sprejel odločitev, da pritožnica ponavlja 4. razred. Ta odločitev se je lahko nanašala le na šolsko leto 2024/2025, ki je trajalo od 1. 9. 2024 do 31. 8. 2025. Ko je torej Upravno sodišče 15. 12. 2025 izdalo izpodbijani sklep o zavrženju izpodbojne tožbe, sporna odločitev ni več pravno učinkovala. Zato si pritožnica z njeno odpravo tudi po presoji Vrhovnega sodišča ne bi več mogla izboljšati svojega pravnega položaja.
pritožba zoper sklep - pritožba v upravnem sporu - sklep o prenosu pristojnosti - nedovoljena pritožba
Ker ZUS-1 ne določa posebne pritožbe zoper sklep, s katerim sodišče odloči o predlogu za prenos pristojnosti, pritožba zoper izpodbijani sklep na podlagi prvega odstavka 82. člena ZUS-1 ni dovoljena. Prav tako zoper tak sklep pritožba ni dovoljena na podlagi drugega odstavka istega člena zakona, saj v tem primeru ne gre za sklep, s katerim bi bil onemogočen nadaljnji postopek.
ZUP člen 87, 87/3, 100, 100/2, 111, 111/4. ZUS-1 člen 28, 28/1.
zavrženje tožbe kot prepozne - osebna vročitev upravne odločbe - fikcija vročitve - tek roka
Besedna zveza "z dnem preteka tega roka" pomeni, da se v primeru neuspelega osebnega vročanja in naslovnikove opustitve, da bi sam dvignil pisanje, šteje, da mu je bilo to vročeno na dan, ko se je iztekel rok za njegov prevzem, to je petnajsti dan in ne kasneje. Iz določbe 87. člena ZUP je še razvidno, da fikcija vročitve nastopi, preden vročevalec pusti pisanje v naslovnikovem predalčniku. Navedeno dejanje namreč opravi po preteku roka za dvig pošiljke, torej po poteku petnajstih dni. To pomeni, da dan, ko je bil dokument puščen v hišnem predalčniku, za samo vročitev ni pravno odločilen.
ZKP člen 420, 420/1, 420/1-1, 420/1-2, 420/1-3, 487.
zahteva za varstvo zakonitosti zoper pravnomočno odločbo, izdano v kazenskem postopku proti mladoletniku - pravnomočen sklep o izreku vzgojnega ukrepa mladoletniku - kršitev zakona - preizkus vzgojnega ukrepa
V postopku proti mladoletnikom se zahteva za varstvo zakonitosti v skladu z določbo 487. člena ZKP lahko vloži tako v primeru, če je bil s sodno odločbo prekršen zakon (to je iz razlogov po 1. do 3. točki prvega odstavka 420. člena ZKP) kot tudi, če je bila za mladoletnika nepravilno uporabljena kazen ali kakšen vzgojni ukrep. Kot razlog za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti je tudi v postopku proti mladoletnikom izključeno uveljavljanje zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 420. člena ZKP), to je navajanje pomislekov, da odločilna dejstva na katerih neposredno temelji uporaba zakona, niso bila pravilno ali v celoti ugotovljena. Ta razlog med drugim obsega tudi drugačno presojo izvedenih dokazov ter njihove verodostojnosti. Pri odločanju o zahtevi za varstvo zakonitosti se - enako kot pri obravnavi polnoletnih storilcev kaznivih dejanj - Vrhovno sodišče omeji samo na preizkus tistih kršitev zakona, na katere se sklicuje vložnik v zahtevi (prvi odstavek 424. člena ZKP) in katere konkretizira tako, da je mogoč vsebinski preizkus njihove utemeljenosti.