DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00074041
ZPP člen 247. ZDR-1 člen 179.
nesreča pri delu - obstoj škodnega dogodka - obstoj vzročne zveze - dokazno breme - zavrnitev dokaznih predlogov - dokazna ocena izvedenskega mnenja - izločitev izvedenca
Ker je tožnik uveljavljal odškodnino za nesrečo pri delu, je sodišče ustrezno ugotavljalo dejstva o tem, kako je prišlo do poškodbe tožnika. Pri tem je pravilno upoštevalo dokazno breme tožnika, ki bi za uspeh v postopku moral dokazati protipravno ravnanje, škodo, in vzročno zvezo. Ker ni uspel dokazati škodnega dogodka 26. 6. 2017 oziroma vzročne zveze med škodnim dogodkom dne 23. 6. 2017 in zatrjevano škodo, je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo in zaradi manjkajočih predpostavk odškodninske odgovornosti tožbeni zahtevek utemeljeno zavrnilo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00073461
ZKP člen 25, 25/1-1, 435, 435/1. KZ-1 člen 160, 160/1, 160/2. ZJZ člen 4, 11.
kaznivo dejanje žaljive obdolžitve - kvalificirana oblika - stvarna pristojnost sodišča - javni shod - zbor lastnikov
Glede na dikcijo določb ZJZ in okoliščine konkretnega primera, se sodišče druge stopnje pridružuje pritožbenemu stališču, da predmetni shod ni bil javni shod, omejen je bil le na ozek, interesno povezan krog ljudi, torej na lastnika hiše, kot tak tudi ni bil prijavljen. Sodišče prve stopnje je srečanje (zbor) lastnikov in stanovalcev večstanovanjske hiše na danem naslovu, pravno zmotno štelo za javni shod in temu posledično, ker je ocenilo, da naj bi šlo za kaznivo dejanje žaljive obdolžitve po drugem v zvezi s prvim odstavkom 160. člena KZ-1, zmotno odločilo o stvarni nepristojnosti okrajnega sodišča.
Uporaba novele ZFPPIPP-G ni neustavna oziroma v nasprotju s prepovedjo iz 155. člena Ustave Republike Slovenije. Na podlagi prvega odstavka 407. člena ZFPPIPP se dolžniku obveznosti odpustijo z izdajo sklepa o odpustu obveznosti in ne že z izdajo sklepa, s katerim se tak postopek začne. Sklep o odpustu obveznosti je zato konstitutivne pravne narave in stečajno sodišče pri odločanju o odpustu obveznosti uporabi materialno pravo, ki velja v času odločitve.
Izterjevanja terjatev ima podlago v 7. členu ZOZP. Gre za odškodninski zahtevek zavarovalnice zaradi kršitve zavarovalne pogodbe za škodo, ker je sama morala kriti škodo, ki jo je povzročil zavarovanec oziroma dolžnik.
Pritožnik neutemeljeno navaja, da ker gre za regresni zahtevek zavarovalnice in ne za neposredno terjatev oškodovanca, izjema po 5. točki drugega odstavka 408. člena ZFPPIPP za upnikovo terjatev ni učinkovita. Po prepričanju sodišča druge stopnje predmetno določilo regresa zavarovalnice ne izključuje in sodišče prve stopnje ni širilo izjeme na primere, ki niso določeni kot navaja pritožba. Bistveno za uporabo te določbe je zgolj, da gre za terjatev, ki meri na povrnitev škode, ki je bila povzročena namerno ali iz hude malomarnosti, in je povezana z istim historičnim dogodkom, na podlagi katerega je zavarovalnica izplačala odškodnino oškodovancu.
Razlaga, za katero se zavzema dolžnik, je po mnenju sodišča druge stopnje v nasprotju s pravno dobroto odpusta obveznosti, ki je namenjena le poštenim in vestnim dolžnikom.
ZDR-1 člen 126, 126/2, 168. ZPP člen 163, 163/3, 242, 242/3. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (2003) člen 12, 13.
višina nadomestila plače - stroški priče - bruto in neto znesek
Sodišče prve stopnje je delodajalcu utemeljeno priznalo strošek nadomestila plače v bruto- bruto znesku. Slednji namreč predstavlja končni strošek delodajalca v zvezi s plačo oziroma nadomestilom plače delavca in do katerega je dejansko upravičen skladno z določbami Pravilnika o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku. Upoštevati je namreč treba, da je v našem plačnem sistemu uveden sistem bruto plače in da plačilo za delo ne predstavlja le neto plače. Drugi bruto (ali bruto-bruto) pa pomeni strošek delavčeve plače za delodajalca. Gre za dajatve, ki glede plače bremenijo delodajalca (16,1%). Enako velja za nadomestilo plače za odsotnost z dela zaradi pričanja na sodišču. Končno breme slednjega ni dolžan nositi delodajalec, temveč najprej tisti, po predlogu katerega se je procesno dejanje na sodišču opravilo.
ZDOdv člen 12, 12/2, 18. ZDavP-2 člen 3, 3/3, 3/3-2.
prispevek za zdravstveno varstvo - prerekanje terjatve v stečajnem postopku - napotitev na pravdo za ugotovitev terjatve - tožba za ugotovitev neobstoja prerekane terjatve - pasivna legitimacija - davčni organ - Državno odvetništvo - Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) - zastopanje zavoda
Iz zakonskih določb ne izhaja, da terjatev za plačilo neplačanih prispevkov za zdravstveno varstvo preide z upnika Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije na davčni organ ali državno odvetništvo ali da navedena državna organa pridobita procesno legitimacijo za nastopanje v pravdi v zvezi s to terjatvijo.
Tožeča stranka je tožbo za ugotovitev neobstoja prerekane terjatve pravilno vložila zoper Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, ki je upnik prerekane terjatve in posledično tudi tožena stranka v pravdnem postopku za ugotovitev neobstoja prerekane terjatve.
Po vložitvi ugovora lahko upnik umakne predlog za izvršbo samo s privolitvijo dolžnika. Iz njegovih navedb v odgovoru na pritožbo izhaja, da v to ne privoli.
ZFPPIPP člen 399, 399/2, 399/2-1, 407, 407/4, 407/5, 407/5-1.
postopek osebnega stečaja - postopek odpusta obveznosti stečajnega dolžnika - preizkusno obdobje - kazenska evidenca - zakonske ovire za odpust obveznosti - vezanost na pravnomočno kazensko obsodilno sodbo - pravnomočna kazenska obsodilna sodba
Odpust obveznosti ni dovoljen, če je bil stečajni dolžnik pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu, razen, če je ta obsodba do poteka preizkusnega obdobja že izbrisana iz kazenske evidence, ali če so do poteka preizkusnega obdobja bili izpolnjeni pogoji za njen izbris na podlagi zakonske rehabilitacije. Če ta pogoj ni izpolnjen, sodišče po 1. točki petega odstavka 407. člena ZFPPIPP zavrne predlog za odpust obveznosti.
ugotovitvena tožba - ugotovitev ničnosti pogodbe - pravni interes za ugotovitveno tožbo - začetek stečajnega postopka - pridobitev ločitvene pravice v izvršilnem postopku - preizkus prijavljenih terjatev - tožba na ugotovitev obstoja terjatve - sklep o preizkusu terjatev - sprememba tožbe - vmesni ugotovitveni zahtevek - predhodno vprašanje - materialni prekluzivni rok
S sklepom o preizkusu terjatev v zvezi s končnim seznamom preizkušenih terjatev je bila tožnica napotena na pravdo, da v zakonsko določenem roku meseca dni po objavi sklepa o preizkusu terjatev vloži tožbo z zahtevkom za ugotovitev neobstoja prerekane terjatve ter ločitvene pravice. Tožeča stranka bi lahko v tej pravdi tožbo spremenila tako, da bi, poleg obstoječega zahtevka za ugotovitev ničnosti pogodbe, uveljavljala še tožbeni zahtevek za ugotovitev neobstoja terjatve in/oziroma zahtevek za ugotovitev neobstoja ločitvene pravice, česar pa ni storila.
Pri ugotavljanju, ali ima tožeča stranka pravno korist od vložene ugotovitvene tožbe, mora sodišče upoštevati dejansko in pravno stanje v času zaključka postopka pred sodiščem prve stopnje.
ZDR-1 člen 87, 87/2, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2. ZPP člen 286, 286/4. KZ-1 člen 221, 221/1, 251, 251/3.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delodajalca - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - kršitev z znaki kaznivega dejanja - COVID-19 - ponarejanje listin - nedovoljene pritožbene novote - overitev lažne vsebine - obrazložitev odpovedi pogodbe o zaposlitvi
Tudi če bi šteli, da so podani znaki kaznivega dejanja napada na informacijski sistem ali znaki kaznivega dejanja overitve lažne vsebine, to na zakonitost odpovedi ne vpliva, saj toženka kot delodajalec ni bila dolžna pravno okvalificirati kršitve, bistveno je, da je dejanski razlog odpovedi pisno obrazložila. Iz pisne obrazložitve razloga v odpovedi pa izhaja, da so v očitanem in ugotovljenem (dokazanem) ravnanju tožnika podani vsi znaki kaznivega dejanja - z nepooblaščenim vnosom (z uporabo tuje profesionalne kartice in preko tujega uporabniškega gesla) je tožnik vstopil v informacijski sistem in tako dosegel, da je izdajatelj javne listine, kar je potrdilo o cepljenju, v zmoti izdal javno listino z lažno vsebino, da so določene osebe cepljene, čeprav niso bile.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00074347
DZ člen 189, 190. ZPP člen 8. ZNP-1 člen 42. URS člen 54. Konvencija ZN o otrokovih pravicah člen 8.
preživnina za mladoletnega otroka - višina preživnine za otroka - zvišanje preživnine - materialne in pridobitne možnosti zavezanca - razporeditev preživninskega bremena - korist mladoletnega otroka - potrebe otrok in zmožnosti staršev - enotna sodna praksa - izvenšolske dejavnosti - stroški tečaja tujega jezika - športna dejavnost - stanovanjski stroški - dokazna ocena - dodatno delo - nadurno delo
Oba starša sta dolžna po svojih najboljših močeh poskrbeti za materialno blaginjo otroka, tudi z dodatnim delom, če tako narekujejo ugotovljene potrebe otrok.
Bistveno je, da preživnina zadošča za zdrav telesni in duševni razvoj otroka in da so znotraj tega realno ocenjeni okvirni stroški posamezne postavke. Redno udejstvovanje v športu in dodatno učenje tujega jezika sta dejavnosti, koristni za uspešen razvoj otroka. S tem povezane stroške, ki so v skladu s povprečnimi tovrstnimi stroški, pa sta dolžna nositi oba starša.
pooblastilo za zastopanje - preklic pooblastila - odpoved pooblastila za zastopanje - vabilo na narok - pravilnost vabljenja - neposredno vročanje stranki - pravica do izjave
Resda določba četrtega odstavka 99. člena ZPP določa, da je po odpovedi pooblastila pooblaščenec dolžan še en mesec opravljati dejanja za tistega, ki mu je pooblastilo dal, če je treba odvrniti kakšno škodo, ki bi lahko nastala zanj v tem času. Vendar pa v tem primeru gre za primere, ko odvetnik odpove pooblastilo stranki in ne za primere, ko stranka prekliče pooblastilo odvetniku. Ne glede na navedeno sta sodna praksa in tudi teorija zavzeli stališče, da je sodišče po tem, ko pooblaščenec odpove pooblastilo, dolžno sodna pisanja pošiljati neposredno stranki. To mora storiti takoj po tem, ko je obveščeno o odpovedi pooblastila, četudi gre za čas pred potekom enega meseca od odpovedi.
posojilna pogodba ali darilo - namen izročitve denarja - razlog za sklenitev pogodbe - bistvena sestavina pogodbe - rok za vračilo posojila - ponavljanje tožbenih navedb
Določitev roka vračila posojila ni bistvena sestavina posojilne pogodbe.
Namen sklenitve posojilne pogodbe ni bistvena okoliščina, ki bi bila odločilna za presojo njenega obstoja.
ZDR-1 člen 87, 87/2, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2. ZPP člen 286, 286/4. KZ-1 člen 221, 221/1, 251, 251/3.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delodajalca - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - kršitev z znaki kaznivega dejanja - obrazložitev odpovedi pogodbe o zaposlitvi - ponarejanje listin - kaznivo dejanje napad na informacijski sistem
V očitanem in ugotovljenem (dokazanem) ravnanju tožnice so podani vsi znaki kaznivega dejanja - tožnica je z nepooblaščenim vnosom (z uporabo tuje profesionalne kartice in uporabniškega gesla) vstopila v informacijski sistem in tako dosegla, da je izdajatelj javne listine, kar je potrdilo o cepljenju, v zmoti izdal javno listino z lažno vsebino, da so določene osebe (17) cepljene, čeprav niso bile.
Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da nastop pravnomočnosti sklepa o ustavitvi izvršilnega postopka pomeni, da so stranke in sodišče nanj vezani, zato v pravnomočno odločitev v okviru obravnavanega izvršilnega postopka ni več dopustno posegati oziroma da v zaključenem izvršilnem postopku stranke in drugi udeleženci ne morejo več opravljati nobenih procesnih dejanj.
prekinitev nepravdnega postopka - pogoji za prekinitev postopka - spor o lastništvu - sporno pravno razmerje - pravno vprašanje - določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - napotitev na pravdo
Ker ZVEtL-1 kot specialni zakon ne izključuje možnosti za ugotovitev pripadajočega zemljišča v pravdnem postopku, predmet presoje pa bo sporno razmerje v zvezi z lastništvom parcele kot predhodno vprašanje v postopku delitve solastne nepremičnine, je odločitev sodišča o napotitvi udeležencev na pravdo po določilu 155. člena ZNP-1 pravilna.
motenje posesti - motilno dejanje - enkratno motilno dejanje - zadnje posestno stanje - nedopustna pritožbena novota
Motenje posesti je dejanje, s katerim nastane spremenjeno posestno stanje, ko je dosedanjemu dejanskemu posestniku oblast nad stvarjo v določenem delu omejena. Upoštevaje dejstvo, da je drugi toženec na spornem zemljišču parkiral svoje vozilo le krajši čas in ob prepričljivi ugotovitvi, da je avto s prikolico na spornem mestu pustil zato, ker je bila cesta do njegove hiše neprevozna, o volji tožencev, da bi s tem dejanjem pridobila posest zase, ni moč govoriti. Pritožbeno sodišče zato pritrjuje življenjsko prepričljivemu razlogovanju sodišča, da je šlo za enkratno dejanje, katerega namen ni bil v samovoljnem spreminjanju obstoječega posestnega stanja.
prekinitev postopka - razlogi za prekinitev postopka - predhodno vprašanje - kompleksno pravno razmerje - načelo ekonomičnosti - določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - razmerja med etažnimi lastniki
Glede na kompleksnost zadeve, predvsem pa število udeležencev v postopku, bi bilo reševanje vprašanja, ki je predhodno vprašanje za odločitev o preostalem delu tožbenega zahtevka, neekonomično, tako iz časovnega kot stroškovnega vidika.
ZJU člen 31, 31/1, 31/1-5, 68, 68/1, 68/1-3. ZDR-1 člen 54, 54/1, 54/1-11, 56.
transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas - projektno delo - razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas - financiranje kulturnih programov
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da toženka ni dokazala, da bi bilo tožničino delo novinarke poročevalke v C. centru vezano na časovno omejen radijski program ali poseben časovno omejen projekt, vezan na izvajanje njene javne službe. Tožnica je namreč na podlagi pogodbe o zaposlitvi za določen čas opravljala redno novinarsko delo. Toženka je skladno z ZRTVS-1 dolžna zagotavljati radijske in televizijske programe za italijansko narodno skupnost. Posledično je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da pogodba z Uradom ne predstavlja pogodbe o zagotavljanju radijskih in televizijskih programov za italijansko narodno skupnost, kot skupni projekt toženke in Republike Slovenije, pač pa zgolj pogodbo o sofinanciranju teh programov, ki jih je toženka (tudi sicer) dolžna zagotavljati kot javno službo na podlagi ZRTVS-1. Pritožba neutemeljeno navaja, da je potreba po dodatnem delu odvisna od tovrstnih pogodb, ter da je bila tožnici iz tega razloga ponujena pogodba o zaposlitvi za določen čas do konca financiranja, saj način financiranja ne vpliva na zaključek o obstoju projektnega dela, prav tako pa potreba po dodatnem delu, zaradi večjega obsega programa, ne predstavlja projektnega dela.
Delodajalec ne more razloga za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas spremeniti v sodnem postopku in uveljavljati, da je dejanski razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas drug, kot je naveden v pogodbi o zaposlitvi. V pogodbi o zaposlitvi mora biti obvezno naveden razlog za sklenitev pogodbe za določen čas (5. alineja prvega odstavka 31. člena ZDR-1), delodajalec pa mora v primeru spora dokazati obstoj tega, in ne katerega drugega razloga.
Za obstoj tega kaznivega dejanja goljufije mora tako upravičeni tožilec med drugim izkazati tudi, kakšna škoda naj bi nastala oškodovancu, kakšno ter kolikšno protipravno premoženjsko korist naj bi storilec pridobil, ali jo je pridobil zase ali za koga drugega.
Ker je obstoj utemeljenega suma mogoče ugotavljati le v primeru, če je obtožni akt sklepčen, v obravnavani zadevi pa vložena obtožna predloga glede na prej pojasnjeno nista bila sklepčna, se je sodišče prve stopnje neutemeljeno ukvarjalo z obstojem utemeljenega suma, da je ustni fiducirani dogovor med oškodovancem in obdolžencem ter obdolženo pravo osebo dejansko bil sklenjen.