KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSC00073910
ZKP člen 407, 407/1, 407/1-1. KZ-1 člen 55.
neprava obnova postopka - čas storitve kaznivega dejanja
V predmetni zadevi bi do združevanja izrečenih kazni lahko prišlo le, če bi obsojenec v predmetni zadevi obravnavano kaznivo dejanje storil pred prestajanjem po prejšnji obsodbi tj. pred 14. 10. 2013 ali med prestajanjem tj. najkasneje do 26. 9. 2015 (kar je poudarilo tudi sodišče prve stopnje v zadnjem stavku 6. točke obrazložitve izpodbijanega sklepa). Ker pa je kaznivo dejanje, ki je bilo obravnavano v predmetni zadevi, storil 27. 12. 2015, pogoj iz prvega odstavka 55. člena KZ-1 ni izpolnjen in posledično ni mogoče ugoditi zahtevi za nepravo obnovo postopka po 1. točki prvega odstavka 407. člena ZKP.
ZSReg člen 41. ZGD-1 člen 591, 591/3, 598, 616, 618, 618/2, 639. ZPP člen 76, 339, 339/2-8, 339/2-14.
ugotovitev ničnosti vpisa v sodni register - pravni interes za vložitev tožbe - zavod - prenehanje zavoda - izbris subjekta iz sodnega registra - spojitev pravnih oseb - pravne posledice - konvalidacija
V obravnavani zadevi je v posledici spojitve dveh javnih zavodov (prvotožeče in drugotožene stranke) prišlo do ustanovitve novega javnega zavoda (prvotožene stranke), pri čemer je materialnopravno pravilno stališče, da sta zavoda, ki sta se spojila, s konstitutivnim vpisom spojitve v sodni register dokončno prenehala obstajati, kakor tudi, da ne moreta ponovno oživeti, saj niti morebitne pomanjkljivosti ali nepravilnosti spojitve na pravno posledico njunega dokončnega prenehanja in izbrisa iz sodnega registra nimajo vpliva (konvalidacija spojitve po vpisu v sodni register po 598. členu ZGD-1).
Sodišče prve stopnje je pravilno ravnalo, ko je konkretno tožbo zaradi pomanjkanja pravnega interesa zavrglo.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VDS00073948
Direktiva 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa člen 1, 1-3. Direktiva Sveta z dne 12. junija 1989 o uvajanju ukrepov za spodbujanje izboljšav varnosti in zdravja delavcev pri delu člen 2, 2-2. ZObr člen 97e. KPJS člen 46, 46/2, 46/3. Pogodba o Evropski uniji (PEU) člen 4, 4-2.
stalna pripravljenost - vojaška oseba - delovni čas - neposredna uporaba direktive - varovanje državne meje - zadostna trditvena podlaga - dokazno breme - delna sprememba izpodbijane sodbe
V zvezi s poletnim taborom julija 2017 in avgusta 2017 je toženka podala navedbe le za izjemo za dejavnost, ki poteka v okviru začetnega usposabljanja te osebe oziroma operativnega urjenja (1. alineja); sodišče prve stopnje je pravilno štelo, da ta ni podana, saj se tožnica ni usposabljala oziroma urila. Je pa materialnopravno zmotno (in preko trditvene podlage toženke, kot utemeljeno opozarja tožnica v pritožbi), štelo, da je podana izjema za dejavnost, za katero sistem rotacij ni primeren, pri čemer ni upoštevalo, da ne gre za dejavnost (varstvo in animacija otrok pripadnikov v okviru celostne oskrbe po ZSSloV), katere namen je ohranjanje ozemeljske celovitosti in varovanje nacionalne varnosti.
Pritožbeno izpostavljeno obdolženčevo predčasno prestajanje zaporne kazni, ne omaja zaključka o danosti pogojev za pripor. Obdolženec je še vedno pripornik, le način izvrševanja pripora je prilagojen temu dejstvu.
postopek osebnega stečaja - začetek stečajnega postopka - domneva insolventnosti
Dolžnica sicer navaja, da ji je bilo šele po razgovoru na FURS-u jasno, kaj to pomeni, in bi želela (oziroma njeni starši) dolg poravnati, vendar višje sodišče teh navedb ne more upoštevati tako, kot to želi dolžnica, torej, da se stečajni postopek „prekliče“.
ZKP člen 10, 10/1, 277, 277/1, 277/1-1, 277/1-3, 278, 278/1, 437, 437/1. URS člen 31.
preizkus obtožnega akta - skrajšani postopek - okoliščine, ki izključujejo kazenski pregon - ne bis in idem - prepoved ponovnega sojenja o isti stvari - zavrženje obtožnega predloga
Sodišče prve stopnje je pri odločitvi v izpodbijanem sklepu pravilno upoštevalo v starejši in novejši sodni praksi sprejeto stališče, da ima sklep sodnika posameznika v skrajšanem postopku o zavrženju obtožnega predloga (prvi odstavek 437. člena ZKP) iz razloga po 1. točki prvega odstavka 277. člena ZKP (da dejanje, ki je predmet obtožbe, ni kaznivo dejanje) učinek prepovedi ponovnega sojenja o isti stvari (ne bis in idem), saj gre v vsebinskem pogledu za že razsojeno stvar (res iudicata), kar je okoliščina, ki izključuje kazenski pregon (3. točka prvega odstavka 277. člena ZKP) ter je obtožnico oškodovanke kot tožilke iz tega razloga utemeljeno zavrglo (prvi odstavek 278. člena ZKP).
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSC00075130
KZ člen 37, 37/2, 284, 284/1, 284/3.
kriva izpovedba - napeljevanje - opis kaznivega dejanja - zakonski znaki - preizkus po uradni dolžnosti - sprememba sodbe - kršitev kazenskega zakona
Ker v opisu dejanja v obtožnici in v krivdoreku sodbe ni konkretizirano, da naj bi obtoženec napeljeval k izpovedbi, ki je kriva (neresnična, lažna), dejanje, ki se mu očita, ni kaznivo dejanje že po samem zakonu.
izdaja začasne odredbe v družinskopravni zadevi - ogroženost otroka - stopnja verjetnosti
Na podlagi natančne ocene listinskih dokazov v spisu je ocenilo, da navedbe s katerimi upnik utemeljuje izdajo začasne odredbe niso izkazane niti s stopnjo verjetnosti, da torej otroka pri materi nista ogrožena. Sodišče je tako v celoti postopalo zakonito ter v skladu z uveljavljeno sodno prakso, katera upošteva preprečitev ogroženosti otrok in dejstvo, da je lahko začasna odredba v sporih iz razmerij med starši in otroki, le nujen ukrep.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VDS00074088
Direktiva 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa člen 1. ZObr člen 2. ZSSloV člen 20, 20/1.
stalna pripravljenost - razlika v plači - delovni čas - neposredna uporaba direktive - vojaška oseba - dokazno breme - sklepčna tožba - usposabljanje - razveljavitev prvostopenjske sodbe
Zdravstvena oskrba, ki jo je zagotavljala tožnica (in ki bi jo zagotavljala tudi v času napada, vojne ali druge nevarnosti), je enako kot logistična podpora ključna za delovanje vojske, zato je tako delo tožnice treba šteti kot del usposabljanja oziroma vojaških vaj, ki jih brez zagotovljene zdravstvene oskrbe ne bi bilo mogoče izvesti (izjema iz 1. alineje prvega odstavka izreka sodbe C-742/19). To pomeni, da tožnica za ta čas pripravljenosti ni upravičena do plačila 100 % urne postavke, kot ji je priznalo sodišče prve stopnje, temveč zgolj 50 % (kar je že prejela).
ustavitev izvršbe - ugovor dolžnika po izteku roka - pravni interes - zavrženje ugovora - odločitev o izvršilnih stroških - neutemeljeno povzročeni stroški
Tudi v primeru, da se pravno sredstvo zavrže, je potrebno v vsakem primeru posebej ugotavljati, ali je upnik dolžniku stroške te vloge neutemeljeno povzročil in vsebinsko odločiti o stroških ugovora po roku. Odločitev o zavrženju ugovora namreč ne vsebuje tudi odločitve o zavrženju zahteve za povračilo stroškov te vloge. O stroškovnem zahtevku je potrebno posebej odločiti.
nevarna vožnja v cestnem prometu - začasni odvzem vozniškega dovoljenja - ugovor zoper sklep - nevaren voznik - načelo kontradiktornosti
Sodišče izda sklep o začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja že na podlagi tega, da obstaja utemeljen sum, da je oseba storila kaznivo dejanje zoper varnost javnega prometa, saj je cilj ukrepa začasnega odvzema vozniškega dovoljenja čimprejšnja izločitev nevarnega voznika iz cestnega prometa, da bi se preprečilo nadaljnje ogrožanje življenj in zdravja drugih udeležencev v javnem prometu in s tem tudi ponavljanje istovrstnih kaznivih dejanj, kontradiktornost pa se zagotavlja z ugovornim postopkom.
Zagovornik utemeljeno opozarja, da je sodišče prve stopnje pri presoji, ali gre za nevarnega voznika, premalo pozornosti posvetilo dejstvu, da je med samo storitvijo kaznivega dejanja in vložitvijo obtožnice oz. izdajo sklepa z dne 24. 10. 2023, poteklo več kot 9 mesecev in nezadostno raziskalo okoliščine v zvezi z izrekom prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja in odložitvijo izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja.
Vse navedeno namreč lahko vpliva na presojo, ali je po 9 mesecih od storitve kaznivega dejanja res izkazana nujnost izrečenega ukrepa oz. ali je kljub predkaznovanosti za prekršek vožnje pod vplivom alkohola in na ravni utemeljenega suma izkazani storitvi kaznivega dejanja 12. 1. 2023, obdolženca še vedno šteti za nevarnega voznika.
ZPP člen 116, 140, 142, 335, 336, 343, 343/3. ZEPEP člen 2, 2-4. Pravilnik o elektronskem poslovanju v civilnih sodnih postopkih in v kazenskem postopku (2020) člen 3, 6.
nepodpisana pritožba - lastnoročni podpis - obvezne sestavine pritožbe - elektronski sodni spis - elektronski žig - nadomestna vročitev odraslim članom gospodinjstva - vrnitev v prejšnje stanje - razlogi za vrnitev v prejšnje stanje - odprava pomanjkljivosti
Nujni sestavini, to sta tisti dve, brez katerih pritožba sploh ni sposobna za obravnavanje, sta navedba odločbe, ki se izpodbija in pritožnikov podpis. Pritožba, ki teh dveh sestavin ne vsebuje, je nepopolna in jo sodišče zavrže. Nepodpisano pritožbo sodišče zavrže, ne da bi jo poprej vrnilo vložniku v dopolnitev.
V konkretni zadevi se vodi elektronski spis, kjer so sodna pisanja izdelana v elektronski obliki. V takem primeru se lastnoročni podpis izdajatelja ne zahteva.
Pravilna je vročitev odraslemu članu gospodinjstva.
Dopolnitvam pomanjkljivosti pravočasno vloženega pravnega sredstva institut vrnitve v prejšnje stanje ni namenjen. Upnik tako iz upravičenega razloga ni zamudil roka za vložitev. Pozna izročitev s strani sina in časovna stiska tako nista bila razlog za zamudo roka.
motenje posesti - zadnje posestno stanje - izvrševanje posesti - volja opustiti posest - motilno dejanje - najem in posest stvari - gostinski lokal - gostinska dejavnost - neposredni posestnik - kriterij izključujočnosti - ograja - izpovedba priče - objava javnega razpisa - nedopustna pritožbena novota
Okoliščina, da je tožnik lastnik dveh lokalov še ne pomeni, da je bil tudi posestnik spornih delov na suterenu. V motenjskem sporu je pomembno le, kdo je imel (so)posest stvari, ali je bila posest res motena, in ali ravnanje pomeni motenje.
Da U. neodvisno od svoje volje začasno ni postavila gostinskega vrta, je življenjsko logično, saj ne izvaja gostinske dejavnosti, zato pa je v času razpisovanja javnih ponudb za najem lokala z vrtom s skrbjo za vzdrževanje spornih delov nepremičnin izkazovala in ohranila posest.
Navedeni način izvrševanja oblasti ne izpolnjuje kriterijev, ki se zahtevajo v okviru opredelitve posesti po 24. členu SPZ, predvsem ne izključujočnosti in dostopnosti. Uporaba na način, kot jo je izvrševal tožnik, ni bila rezervirana za določen krog ljudi.
izločitev dokazov - prikriti preiskovalni ukrepi - komunikacijska zasebnost - razlogi za sum - odredba preiskovalnega sodnika - obrazložitev odredbe - informacijska zasebnost - podatek o telefonskih klicih - bančni podatki - dokazni standard
Ker v luči odločbe US RS U-I-144/19-51 z dne 6. 7. 2023 v odredbah preiskovalne sodnice za prikrite preiskovalne ukrepe po prvem odstavku 149b. člena in prvem odstavku 156. člena ZKP ni bil obrazložen ustavnoskladen dokazni standard (najmanj) utemeljenih razlogov za sum in so osumljenci storili očitano jim kaznivo dejanje, so izsledki prikritih ukrepov podvrženi ekskluzijski sankciji. sankciji.
predmet izvršbe - prehod predmeta izvršbe - pravno nasledstvo glede predmeta izvršbe - zastavni dolžnik - procesni položaj hipotekarnih dolžnikov v izvršilnem postopku
Pritrditi je sicer navedbi sodišča prve stopnje, da je lahko predmet izvršbe za poplačilo denarne terjatve vsaka dolžnikova stvar ali premoženjska oziroma materialna pravica, kolikor ni z zakonom izvzeta iz izvršbe, oziroma, če ni izvršba na njej z zakonom omejena. V konkretnem primeru pa tega pravila ni mogoče več uporabiti, saj ob dovolitvi izvršbe sodišče pazi, da dovoli izvršbo le na vsako dolžnikovo stvar ali premoženjsko oziroma materialno pravico. V konkretnem primeru je potrebno uporabiti 24. člen ZIZ, ki govori o pravnem nasledstvu. Pravno nasledstvo je v procesnem smislu lahko podano tudi glede predmeta izvršbe. To pomeni, da novi lastnik predmeta izvršbe obremenjenega z zastavno pravico, pridobi položaj zastavnega dolžnika in z njim v izvršilnem postopku procesni položaj dolžnika.
sodno varstvo pred vznemirjanjem lastninske pravice - negatorna tožba - izpraznitev in izročitev nepremičnin - ogled na kraju samem - zapisnik o ogledu - snemanje naroka - odločanje po stanju ob zaključku glavne obravnave - ugovor pasivne legitimacije
Sodišče prve stopnje odloča po stanju na dan zadnje glavne obravnave. Iz zapisnika o glavni obravnavi (na njej sta bila prisotna toženec in njegov odvetnik) izhaja, da je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je nekaj metrov od vrtne ograje na sporni nepremičnini še vedno moč videti kmetijsko mehanizacijo in osebni avtomobil. Če je po naroku tožena stranka izpraznila parcelo in je ta sedaj prazna, izvršba ne bo potrebna.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00073433
ZKP člen 496, 496/1, 496/2. KZ-1 člen 70a, 70a/2, 70a/3, 70b, 70b/3.
varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu - varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja na prostosti - trajanje varnostnega ukrepa
Gre za nadomestitev hujšega varnostnega ukrepa psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu po 70.a členu KZ-1, ki se je zoper storilca začela izvrševati 10. 12. 2021, z milejšim varnostnim ukrepom obveznega psihiatričnega zdravljenja na prostosti po 70.b členu KZ-1. V takšnem primeru pa lahko milejši varnostni ukrep po 70.b členu KZ-1 traja najdalj toliko časa, kolikor časa bi lahko največ trajal storilcu prvotno izrečeni varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu po 70.a členu KZ-1, torej največ pet let od začetka njegovega izvajanja - tretji odstavek 70.a člena KZ-1. Glede na navedeno je tako stališče zagovornika, da je v zadevi že potekel skrajni rok skupnega trajanja varnostnega ukrepa dveh let iz tretjega odstavka 70.b člena KZ-1 zmotno, kot je to pritožniku tehtno pojasnilo tudi že prvostopno sodišče.
vročitev s fikcijo - fikcija vročitve - prekluzivni pritožbeni rok - prepozna pritožba zavržena
Rok za pritožbo se je iztekel 9. 5. 2022, toženka pa je (prvo) pritožbo vložila 10. 5. 2022. To pa pomeni, da je njena pritožba prepozna, zato jo je sodišče prve stopnje - skladno z določbama prvega in drugega odstavka 343. člena ZPP - pravilno zavrglo.
odvzem premoženja nezakonitega izvora - pravna podlaga za odvzem premoženja - vrednost premoženja - neodplačna pridobitev - nakup nepremičnin - dokazna listina - izročitev denarja - finančna preiskava - solastniški delež - vir sredstev, s katerimi je bilo premoženje pridobljeno - sredstva na bančnem računu - privilegirana sprememba tožbe - nedoločen tožbeni zahtevek - celovita dokazna ocena - nejasni in pomanjkljivi razlogi o odločilnih dejstvih - formalna dokazna pravila - enotna sodna praksa - pritožba stranskega intervenienta - umik pritožbe - ponovna pritožba - pritožba vložena v pritožbenem roku - zavrženje pritožbe kot nedovoljene
Nadomestni odvzem v obliki odvzema premoženja, ki ustreza vrednosti nezakonitega izvora, ali denarnega zneska, ki ustreza tej vrednosti, ni mogoč v primeru, ko okoliščine, ki onemogočajo odvzem premoženja nezakonitega izvora, nastanejo pred vložitvijo tožbe.
Nikjer ni določeno, da bi imeli pri dokazovanju prednost listinski dokazi, zato je dolžnost sodišče, da se opredeli do vseh izvedenih dokazov. Ravno dejstvo, da nek dokaz nasprotuje drugemu, terja natančnejšo obrazložitev zakaj sodišče verjame ravno določenemu dokazu, ne pa drugemu, ki mu nasprotuje.
Razlogi, zakaj je sodišče nepremičnino v k. o. H. štelo za premoženje nezakonitega izvora, niso jasni, zato sodbe v tem delu ni mogoče preizkusiti.