ZP-1 člen 171. ZKP člen 427. URS člen 25, 29. ZNB člen 57, 57/1, 57/1-14.
storilec prekrška - odgovornost za prekršek - nalezljive bolezni - zaščitna maska - razpravna sposobnost - prištevnost - pravica do obrambe - precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev
Tudi v prekrškovnem postopku - smiselno enako kot v kazenskem postopku - velja domneva o razpravni sposobnosti storilca prekrška, prav tako pa se domneva tudi njegova prištevnost v času izvršitve kaznivega dejanja. Razpravna sposobnost - glede na razlike v časovni dimenziji in intenziteti psihofizičnih pomankljivosti storilca - učinkuje bodisi kot procesna predpostavka (v primeru trajnosti psihofizične motnje) bodisi kot predpostavka storilčevih procesnih dejanj (ko so telesne ali duševne pomanjkljivosti manj intenzivne). Prištevnost pa predstavlja temeljni pogoj za ugotovitev krivde posameznika oziroma odgovornosti za prekršek.
Upoštevajoč vložnikovo zatrjevanje kršitev pravic obrambe in priloženega gradiva pri teh domnevah očitno ni več mogoče vztrajati.
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR
VS00088229
ZUS-1 člen 22, 22/1, 73, 73/3,. ZPP člen 111, 111/2, 112, 112/1, 112/2, 343, 343/2. ZS člen 83, 83/4.
mednarodna zaščita - zahteva za uvedbo ponovnega postopka - prepozna pritožba - zavrženje pritožbe
Pritožba zoper sodbo se lahko vloži v 15 dneh od vročitve prepisa sodbe strankam. Pritožba je prepozna, če je bila vložena po preteku zakonskega roka zanjo. Šteje se, da je pritožba vložena pravočasno, če je izročena pristojnemu sodišču, preden se izteče rok za njeno vložitev. Če je poslana priporočeno po pošti, se šteje dan oddaje na pošto za dan izročitve sodišču, na katero je naslovljena. Pri teku roka se upošteva poletno poslovanje sodišča, med katerim procesni roki v nenujnih zadevah od 15. 7. do 15. 8. ne tečejo.
obvezne sestavine predloga za dopustitev revizije - natančna in konkretna opredelitev pomembnega pravnega vprašanja - nepopoln predlog za dopustitev revizije - nepopoln predlog - javna funkcija - pomembno pravno vprašanje - kriterij pomembnosti za zagotovitev pravne varnosti in enotnosti uporabe prava - razvoj prava prek sodne prakse - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Predlog, ki naj bi utemeljil objektivni pomen presoje Vrhovnega sodišča (367. a člen ZPP), ima kar 25 strani in vsebuje 10 vprašanj, kar bistveno presega število in obseg pravnih stališč, na katerih temelji izpodbijana sodba. Že zato predlog očitno ne izpolnjuje zahtev po kratkosti in osredotočenosti.
Tudi ob pregledu zastavljenih vprašanj ni razvidno, zakaj bi odgovori nanje presegli pomen konkretne zadeve, saj razlogov, ki kažejo na objektivni pomen zadeve, predlagatelj jasno ne izkaže. Zgolj dejstvo, da je Upravno sodišče v posamezni zadevi zavzelo določeno pravno stališče, samo po sebi na utemeljuje objektivnega pomena zastavljenih vprašanj, saj nanje Vrhovno sodišče ni dolžno odgovoriti samo zato, ker o njih še ni odločalo, če to ne presega pomena (ene) obravnavane zadeve.
Predlog se po vsebini sooča predvsem z razlogi odločitve davčnega organa ter Upravnega sodišča. Obširno povzemanje poteka upravnega in sodnega postopka, prepleteno s tožnikovo grajo tam sprejetih stališč, bi po vsebini ustrezalo kvečjemu tožbi oziroma (že dopuščeni) reviziji. To Vrhovnemu sodišču še dodatno otežuje, da bi lahko razbralo pravne argumente, ki bi utemeljevali dopustitev revizije glede katerega od vprašanj, ki jih navaja predlagatelj.
postulacijska sposobnost - pomanjkanje postulacijske sposobnosti - laičen predlog - dovoljenost revizije - vrnitev v prejšnje stanje - sklep, s katerim je postopek pravnomočno končan - nedovoljen predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Po tretjem in četrtem odstavku 86. člena ZPP lahko stranka v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi opravlja procesna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik, sama pa le, če izkaže da ima ona ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit. Tožnik vlaga predlog za dopustitev revizije sam, pri tem pa ne izkaže, da ima opravljen pravniški državni izpit.
Postopek v zvezi s predlogom za vrnitev v prejšnje stanje je postopek, ki je vzporeden (akcesoren) postopku o glavni stvari. V njem se ne odloča o glavni stvari, temveč samo o utemeljenosti predloga za vrnitev postopka v prejšnje stanje, in sicer ali je bila zamuda procesnega dejanja oziroma naroka opravičljiva ali ne. Ta sklep zato nima lastnosti končnosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - SODSTVO
VS00088629
ZS člen 113a, 113a/3. Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 267, 267/1, 267/1-b, 267/3.
predlog za dopustitev revizije - predlog za predhodno odločanje Sodišča Evropske unije - prekinitev postopka do odločitve SEU - razlaga prava EU - razlaga direktive - potrošniška kreditna pogodba - dolgoročni kredit v CHF - posojilo v tuji valuti - ničnost pogodbe - nepošten pogodbeni pogoj - varstvo potrošnikov - posledice ničnosti - pravila vračanja - glavnica - obresti - obogatitev - kondikcijski zahtevek - nadomestilo za uporabo - Direktiva Sveta 93/13/EGS
Postopek se prekine do odločitve Sodišča Evropske unije o predlogu za sprejem predhodne odločbe o razlagi členov 6(1) in 7(1) Direktive Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah v zadevi II Ips 14/2025.
ZPP člen 367, 367/2, 384, 384/4. ZNP člen 34, 37, 216.
nepravdni postopek - revizija v postopku izvršbe - sodna ureditev meje - nedovoljenost revizije - zavrženje predloga za dovolitev revizije
Po prehodni določbi v 216. členu ZNP-1 se postopki, ki so bili pred pristojnimi sodišči začeti pred uveljavitvijo tega zakona, dokončajo po določbah do sedaj (tj. do uveljavitve ZNP-1) veljavnih predpisov. V obravnavani zadevi se je postopek začel pred uveljavitvijo ZNP-1 (predlagatelji so predlog za sodno ureditev meje vložili 17. 9. 2018), kar pomeni, da je v tej zadevi treba uporabiti pred uveljavitvijo ZNP-1 veljaven Zakon o nepravdnem postopku (ZNP). Po določbi 34. člena ZNP revizija v nepravdnih postopkih ni bila dovoljena, razen če je zakon določal drugače. V zvezi s postopki za ureditev mej (ki so bili urejeni v štirinajstem poglavju tega zakona) takšne, drugačne ureditve ni bilo. V obravnavanem primeru torej revizija ni dovoljena, kar pomeni, da je ni mogoče niti dopustiti (drugi odstavek 367. člena v zvezi s četrtim odstavkom 384. člena ZPP in 37. členom ZNP).
premoženjska škoda - nepremoženjska škoda - višina odškodnine - načelo enakosti pred zakonom - denarna odškodnina - škoda - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - ugoditev predlogu za dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanja:
Ali je prisojena odškodnina iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti v skladu z dosedanjo prakso Vrhovnega sodišča Republike Slovenije?
predlog za dopustitev revizije - laična vloga - pravniški državni izpit (PDI) - nedovoljen predlog - vloga, ki jo vloži stranka sama - zavrženje predloga za dopustitev revizije
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - predlog za prenos krajevne pristojnosti - delegacija - nujna delegacija - videz nepristranskosti sodišča - objektivna nepristranskost - nezadovoljstvo z delom sodišča - selitev - poznanstvo med sodniki - poznanstvo s sodniki pristojnega sodišča - nekonkretizirane navedbe - zavrnitev predloga
Prenos pristojnosti zaradi naknadne spremembe prebivališča tožnice bi nasprotoval smislu določanja splošne krajevne pristojnosti po prebivališču toženca, pravzaprav pa niti ne bi prispeval k ekonomičnosti - povzročil bi le, da bi se na obravnave (namesto tožnice) moral voziti toženec. Navedbe o tem, s kom in kako naj bi bil toženec povezan, so posplošene, domnevne toženčeve izjave pa ne odražajo delovanja sodnikov pristojnega sodišča. Tožnica v svojem predlogu predvsem izraža nezadovoljstvo z dosedanjim vodenjem postopkov.
URS člen 2, 29, 155. ZDavP-2J člen 71, 71/1. ZDavP-2 člen 95.
dopuščena revizija - skladnost z Ustavo RS - davčne obresti - ex lege nastanek davčnih obresti - povratna veljava predpisov - ustavnoskladna razlaga - obrestovanje - davčni inšpekcijski nadzor
Ustavno sodišče je v odločbi št. U-I-85/21-11 z dne 24. 10. 2024 ocenilo, da 95. člen ZDavP‑2 tudi po spremembi z novelo ZDavP-2J ni v neskladju ne z 2. in ne 29. členom Ustave.
Tudi davčne obresti nastanejo tako kot samo davčno razmerje, po volji zakonodajalca, takoj, ko so za to izpolnjeni zakonski pogoji (ex lege), za vsak dan v obdobju obrestovanja in ne šele z izdajo akta, v katerem bi bile ugotovljene. S tega vidika je mogoče govoriti tudi o (do uveljavitve spremembe) zaključenem pravnem položaju davčnih zavezancev glede obrestne obveznosti iz 95. člena ZDavP-2, v katerega pa je, če se sprejme razlaga Upravnega sodišča, očitno povratno obremenjujoče poseženo, saj so za obdobje, ko novela še ni veljala (za obdobje pred 1. 1. 2017), dolžni na podlagi kasneje zaključenega davčnega inšpekcijskega postopka plačati obresti, ki jim sproti niso nastajale, saj je bila obrestna mera nižja.
Ob uporabi določbe prvega odstavka 71. člena ZDavP-2J je do ustavno skladnega rezultata z vidika 155. člena Ustave mogoče priti le tako, da se iz nje izloči materialnopravne določbe glede obrestovanja v postopkih davčnega inšpekcijskega nadzora kot posebnih upravnih postopkih, ki se začnejo po uradni dolžnosti in zajemajo nadzor nad upoštevanjem zakonov v preteklih (zaključenih) davčnih obdobjih. Ker je zaradi teh posebnosti (nedopustno) povratno učinkovanje teh določb toliko bolj izraženo in za davčne zavezance obremenjujoče, bi zato vključitev teh postopkov v pravilo iz prvega odstavka 71. člena ZDavP-2J morala biti izrecno zakonsko določena.
predlog za dopustitev revizije - izključitev člana iz lovske družine - izpodbijanje odločbe disciplinske komisije lovske družine - lovska družina - članarina - članstvo v lovski družini - izključitev iz društva - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
ZPP člen 86, 86/3, 86/4, 367, 367/2, 384, 367č, 384/1.
laičen predlog - laična vloga - pravniški državni izpit (PDI) - postulacijska sposobnost - dovoljenost revizije - sklep o zavrnitvi predloga za oprostitev plačila sodnih taks - sklep, s katerim je postopek pravnomočno končan - nedovoljen predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Po tretjem in četrtem odstavku 86. člena ZPP lahko stranka v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi opravlja procesna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik, sama pa le, če izkaže da ima ona ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit. Predlagatelj vlaga vlogo sam, pri tem pa ne izkaže, da ima opravljen pravniški državni izpit.
V (ne)pravdnem postopku je revizija zoper sklep dovoljena le kadar gre za sklep sodišča druge stopnje s katerim se postopek konča (prvi odstavek 384. člena ZPP). Sklep, s katerim sodišče odloča o predlogu za oprostitev plačila, odlog ali obročno plačilo sodne takse, ni sklep, s katerim je postopek pravnomočno končan. Zato zoper njega stranke ne morejo vložiti revizije, Vrhovno sodišče pa je tudi ne more dopustiti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VS00088633
OZ člen 6, 6/2, 86, 86/1, 87, 87/1. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 1, 1/2, 3, 4, 5. ZPotK člen 6, 7. ZVPot člen 22, 23, 24, 24/1, 24/1-4.
predlog za dopustitev revizije - dolgoročni kredit v CHF - potrošniška hipotekarna kreditna pogodba - ničnost pogodbe - pojasnilna dolžnost - načelo lojalne razlage - metodološki napotek - nepošten pogodbeni pogoj - valutna klavzula v CHF - valutno tveganje - razlaga ZVPot - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - Direktiva Sveta 93/13/EGS - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
davek na dobiček iz kapitala - pogodba o prenosu poslovnega deleža - razveljavitev pogodbe - premoženje davčnega zavezanca - odpadla pravna podlaga - vzpostavitev prejšnjega stanja - vračilo davka - analogna uporaba pravil - davek na promet nepremičnin - ugoditev predlogu za dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanj:
− "Ali je sodišče v konkretnem primeru izvedlo pravilno materialno presojo kriterijev glede povečanja premoženja davčnega zavezanca ob razveljavitvi pogodbe o prenosu poslovnega deleža?
− Ali je sodišče v konkretnem primeru materialno pravilno presodilo, da po odpadli pravni podlagi prenosa poslovnega deleža ni bilo vzpostavljeno prvotno stanje v smislu enega izmed pogojev za vračilo plačanega davka od dobička iz kapitala na temelju analogne uporabe 16. člena ZDPN-2?"
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - predlog za prenos krajevne pristojnosti - delegacija - drugi tehtni razlogi - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti sodišča - velikost sodišča - uslužbenec pristojnega sodišča kot pooblaščenec stranke v postopku - časovna oddaljenost dogodkov - nekonkretizirane navedbe - pooblaščenec stranke - zavrnitev predloga
Okrajno sodišče v B., kjer poteka postopek, in Višje sodišče v B., kjer naj bi bil soustanovitelj toženke prej zaposlen, sta med večjimi sodišči v državi. Sodišči se nahajata v različnih stavbah in zaposlujeta veliko število ljudi, različnih poklicnih skupin, ki opravljajo delo na ločenih oddelkih. Iz imenika Odvetniške zbornice tudi izhaja, da A. A. odvetniško službo opravlja že več kot 10 let - vsaj tako dolgo na pritožbenem sodišču pristojnega sodišča ni zaposlen. Gre za dolgo časovno obdobje, v katerem je sodniško funkcijo nastopilo tudi nekaj novih sodnikov. Tesne, prijateljske povezave med A. A. in prav vsemi sodniki pristojnega sodišča tožnik niti ne zatrjuje.
ZPP člen 37, 38/1, 70, 73, 73/1, 73/5. URS člen 23.
pritožba zoper sklep o zavrnitvi zahteve za izločitev - izločitev višjega sodnika - odklonitveni razlog za izločitev - nezadovoljstvo stranke z delom sodnika - nezadovoljstvo stranke z odločitvijo v drugem sporu - zavrnitev pritožbe
Pritrditi gre stališču v izpodbijanem sklepu, da okoliščina, da je višja sodnica v drugih pritožbenih postopkih že odločala o izvršilnih zadevah med istima strankama oziroma zoper istega dolžnika, sama zase ne zadošča za utemeljitev odklonitvenega razloga.
Bistveni razlog obravnavane zahteve za izločitev višje sodnice je očitno nezadovoljstvo dolžnika z njenim postopanjem v prejšnjih izvršilnih postopkih oziroma negativen vtis, ki si ga je ustvaril zaradi zanj neugodnih predhodnih sodnih odločb, kar pa ne more biti razlog za izločitev.
Dejstvo, da pravosodni policisti obtoženca iz ZPMZKZ Celje trikrat niso osebno privedli na narok pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani, še ne utemeljuje izjemnosti okoliščin, zaradi katerih bi bilo treba odstopiti od splošnih zakonskih pravil, po katerih se določa krajevna pristojnost sodišča. Pristojno sodišče ima po veljavnih določbah ZKP na voljo različne mehanizme za zagotavljanje nemotenega sojenja, med katerimi sta za obravnavani primer relevantna predvsem privedba obdolženca in izvedba videokonference.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - delegacija - drugi tehtni razlogi - videz nepristranskosti sodišča - sodnica kot tožnica - sodnica prvostopenjskega sodišča kot stranka v postopku - sodnik kot stranka v postopku - ugoditev predlogu
Med strankama poteka pravdni postopek, v katerem so odnosi izrazito polarizirani. Tožnica je dolgoletna sodnica organizacijske enote pristojnega sodišča. Ker opravlja vodstveno funkcijo, je med bolj izpostavljenimi sodniki tega okrožja. Verjetno je, da je v dolgoletni karieri spletla vezi s sodniki pristojnega sodišča, dodatno zato ker se sodišči nahajata na istem naslovu.
ZDavP-2 člen 111, 111/2. URS člen 156. ZUstS člen 23, 23/2.
zahteva za oceno ustavnosti - prekinitev revizijskega postopka - začasni sklep za zavarovanje - zavarovanje davčne obveznosti - učinkovito sodno varstvo - načelo sorazmernosti
Iz drugega odstavka 111. člena ZDavP‑2 sedaj izhaja, da se v primeru pričakovane davčne obveznosti nad določeno višino ta obveznost zavaruje avtomatično - torej tudi, če je to zavarovanje nepotrebno in zato nesorazmerno posega v položaj zavezanca za davek. To pa je očitno v nasprotju z zahtevami 1. člena Prvega protokola. Še več, s tem se zavezancu za davek tudi odvzema možnost učinkovitega sodnega varstva, saj sodišče ob preizkusu izrečenega ukrepa nima pravne podlage za presojo, ali je ukrep sorazmeren in ali kot tak utemeljuje poseg v premoženje davčnega zavezanca.
Vrhovno sodišče je zato prekinilo revizijski postopek in vložilo zahtevo za oceno ustavnosti drugega odstavka 111. člena ZDavP-2.