ZKme-1 člen 5, 5/1, 45, 45/1, 45/1-2. ZUS-1 člen 22, 22/1.
agencija - Agnecija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja (ARSKTRP) - ugotavljanje dejstev - obnova postopka - ugoditev predlogu za dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanja: Ali je Upravno sodišče RS zmotno uporabilo materialno pravo, ko je zavzelo stališče, da mora ARSKTRP, ko obnavlja postopek na podlagi določbe 2. točke prvega odstavka 45. člena ZKme-1, ugotavljati materialno resničnost pravno relevantnih dejstev, ki izhajajo iz pravnomočne odločbe pristojnega organa?
ZUS-1 člen 32. ZKme-1 člen 61f, 172. ZPOmK-2 člen 96. ZDavP-2 člen 96.
začasna odredba - dokončna in pravnomočna odločba - izvršljiva odločba - gospodarska družba - težko popravljiva škoda - zamudne obresti - predpisana sankcija - denarna sankcija
Kriterijem pravnega standarda težko popravljive škode ne zadostijo hipotetične pritožničine navedbe, da bi ji v primeru prostovoljnega plačila administrativne sankcije pred nastopom pravnomočnosti odločbe, če bi kasneje uspela v upravnem sporu in dosegla odpravo upravnega akta, nastala finančna škoda, ki bi upravičevala izdajo začasne odredbe.
Administrativna sankcija se lahko prisilno izvrši šele po pravnomočnosti odločbe, s katero je bila izrečena. V upravnem sporu izpodbijana upravna odločba ni izvršljiva, zato je ob prostovoljni izpolnitvi izključen nastanek zatrjevane škode (volenti non fit iniuria).
Z izpodbijano upravno odločbo ni bilo naloženo plačilo zakonskih zamudnih obresti od administrativne sankcije niti zanje ni podlage v zakonu.
dovoljena revizija - nadomestilo za rabo vode - javna dajatev - porabljena voda - načelo pravne varnosti in zaupanja v pravo - pravica do odmere plačila za vodno pravico - zastaranje - vodno dovoljenje
Nadomestilo za rabo vode, ki ga je uzakonil ZV-1C, je nova, javna dajatev, kot so nova tudi merila za njegovo odmero. Obveznost plačila, tudi za že porabljeno vodo, je bila za uporabnike sicer predvidljiva, vendar pa ne časovno omejena, načelo pravne varnosti in načelo zaupanja v pravo pa terjata časovno omejitev možnosti odmere te dajatve. Zato je Ustavno sodišče ob analogni uporabi ZDavP-2 odločilo, da pravica do odmere plačila za vodno pravico zastara v petih letih od dneva, ko bi bilo treba plačilo za vodno pravico napovedati, obračunati, odtegniti oziroma odmeriti.
Če to stališče velja za uporabnike, ki jim je bilo izdano vodno dovoljenje, vodo pa so rabili že pred dokončnostjo vodnega dovoljenja (peti odstavek 199.b člena ZV-1), Vrhovno sodišče, ob ustavno skladni razlagi četrtega odstavka 199b. člena ZV-1 ni videlo stvarnega in razumnega razloga, da zastaranje odmere plačila za porabljeno vodo ne bi veljalo tudi za uporabnike, ki so vodo rabili brez vodnega dovoljenja.
predlog za dopustitev revizije - nepopoln predlog - nedovoljen predlog - soglasje k projektnim rešitvam - dejansko vprašanje - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja kot revizijski razlog - vsebina sodbe - koneksnost - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Ugotavljanje obstoja veljavnega soglasja k projektni dokumentaciji je dejansko in ne pravno vprašanje. Predlagatelj zato z vprašanji, s katerimi po vsebini nasprotuje ugotovitvam Upravnega sodišča glede obstoja veljavnega predlagateljevega soglasja, izpodbija dejansko stanje, na katerem temelji izpodbijana sodba. Ker uveljavljanje zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ni revizijski razlog (drugi odstavek 85. člena ZUS-1), tudi revizije iz tega razloga ni mogoče dopustiti.
mednarodna in subsidiarna zaščita - predaja odgovorni državi članici - rok za predajo prosilca - prekoračitev roka - pravni interes za pritožbo - zavrženje pritožbe
Ker sklep toženke za pritožnika o možnosti in zavezi k predaji Republiki Hrvaški ne učinkuje več, če se njegova predaja ni izvršila v roku iz prvega odstavka 29. člena Uredbe (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in sveta z dne 26. 6. 2013 (v nadaljevanju Uredba Dublin III), si z odločitvijo v tem pritožbenem postopku ne more izboljšati svojega pravnega položaja. Toženka ga namreč na podlagi njenega, pred Upravnim sodiščem izpodbijanega, sklepa v takem primeru ne sme več predati Republiki Hrvaški.
Ugoditev predlogu pritožnika, naj Vrhovno sodišče odpravi sklep toženke, tako ne bi v ničemer izboljšala njegovega pravnega položaja, saj bi s tem Vrhovno sodišče le utrdilo že obstoječo situacijo: odpravilo bi učinke sklepa toženke, ki so zaradi časovne omejenosti prenehali veljati. Pravni interes v tem upravnem sporu za pritožnika torej ne obstoji, saj so učinki, ki jih zasleduje pritožnik, že obstoječi (na podlagi zakonskih določb).
pritožbeni postopek - umik tožbe - ustavitev postopka
V obravnavanem primeru je tožeča stranka tožbo umaknila pred odločitvijo Vrhovnega sodišča o njeni pritožbi zoper navedeni sklep sodišča prve stopnje, torej (smiselno) pred pravnomočnostjo s tožbo izpodbijanega akta. Glede na tak umik tožbe je Vrhovno sodišče na podlagi drugega odstavka 34. člena ZUS-1 postopek ustavilo.
Dediči upravičenca po ZOPDA, ki je že začel postopek za pridobivanje mnenja o verifikaciji bolezni zaradi izpostavljenosti azbestu, umrl pa je pred pridobitvijo mnenja in pred vložitvijo vloge za odškodnino po ZOPDA v skladu z drugim odstavkom 5. člena ZOPDA, so upravičeni uveljavljati pravice po ZOPDA.
ZSS člen 34, 34/3, 34/4, 52, 81. URS člen 2, 125. ZUS-1 člen 20, 20/3, 52.
odločba sodnega sveta - začasno znižanje plače funkcionarju - delo - ustavnost zakonske ureditve - upravni spor - izpodbijanje dejanskih ugotovitev - prekluzija glede navajanja dejstev in dokazov
Tudi če gre pri ukrepu iz 34. člena ZSS za poseg v ustavno varovan položaj sodnika, je razvidno, da je tak poseg utemeljen na zakonu ter da sledi ustavno dopustnemu cilju. Ni videti ustavnih omejitev, da bi ukrep znižanja plače sodniku na podlagi zakona lahko izrekel tudi Sodni svet. Iz Ustave ne izhaja, da bi se lahko znižanje plače sodniku izreklo samo v disciplinskem postopku kot disciplinska sankcija. 52. člen ZSS določa pravno podlago za različne primere znižanja plače sodniku. Dejstvo, da lahko dva različna organa odločita o znižanju plače sodnika iz različnih zakonsko predpisanih razlogov in po različnih postopkih, pa samo po sebi ne kaže na to, da bi bila taka ureditev protiustavna. Gre za nastop posledic slabega ali dobrega opravljanja dela in ne krivdnega kršenja sodniških dolžnosti (81. člen ZSS).
Da mora stranka dejanske ugovore izčrpati že v postopku pred toženo stranko, jasno izhaja iz določb ZUS-1, ki vzpostavljajo prekluzijo novih navedb o dejanskem stanju in novih dokazov v upravnem sporu.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - PREDHODNO ODLOČANJE SEU - VARSTVO POTROŠNIKOV
VS00089080
ZS člen 113a.
prekinitev postopka do odločitve SEU - predlog za predhodno odločanje Sodišča Evropske unije - razlaga direktive - razlaga prava EU - Direktiva Sveta 93/13/EGS - potrošniška kreditna pogodba - dolgoročni kredit v CHF - posojilo v tuji valuti - ničnost pogodbe - nepošten pogodbeni pogoj - varstvo potrošnikov - posledice ničnosti - pravila vračanja - glavnica - obresti - kondikcijski zahtevek
Postopek se prekine do odločitve Sodišča Evropske unije o predlogu za sprejem predhodne odločbe o razlagi členov 6(1) in 7(1) Direktive Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah v zadevi II Ips 14/2025.
laičen predlog - postulacijska sposobnost - vloga, ki jo vloži stranka sama - pravniški državni izpit (PDI) - nedovoljen predlog - zavrženje predloga za dopustitev revizije
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. ZZK-1 člen 79, 79/1, 79/3, 120, 120/2, 146, 146/4, 158, 158/3. ZNP-1 člen 42. URS člen 22, 23.
zemljiškoknjižni postopek - pomanjkljiv zemljiškoknjižni predlog - ugovorni postopek - odprava pomanjkljivosti pri vložitvi zemljiškoknjižnega predloga - dopolnitev zemljiškoknjižnega predloga - zaznamba spora - pravica stranke do izjave - pravica do sodnega varstva - listina - ugoditev predlogu za dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanja: ali potrdilo o vložitvi tožbe, ki navedeno dejstvo zgolj potrjuje in iz katerega izhaja, da je to dejstvo obstajalo že ob vložitvi predloga za vpis zaznambe spora, zadosti pogoju, da je to listina, na podlagi katere bi bil vpis dovoljen, če bi bila priložena že k zemljiškoknjižnemu predlogu, čeprav je datum izdaje te listine (potrdila) kasnejši kot datum vložitve predloga, če tako listino stranka vloži najkasneje ob vložitvi ugovora zoper sklep zemljiškoknjižnega sodišča o vpisu?
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VS00087647
ZNP-1 člen 11, 11/1, 11/4, 11/6. ZMZPP člen 48, 48/3, 78, 78/1.
ordinacija pristojnosti - določitev krajevno pristojnega sodišča - postopek razglasitve pogrešane osebe za mrtvo - lega nepremičnine - začetek postopka - izključna pristojnost slovenskega sodišča
Po razpoložljivih podatkih, ki izhajajo iz predloga, trenutno ni mogoče izključiti mednarodne pristojnosti slovenskega sodišča. Ni znano zadnje prebivališče nasprotnega udeleženca, prav tako ne, da bi bil državljan katere druge države. Vrhovno sodišče je kot pristojno določilo sodišče, na območju katerega leži nepremičnina, ki je glede na podatke iz zemljiške knjige v lasti nasprotnega udeleženca. To je hkrati sodišče, pred katerim postopek razglasitve za mrtvega že poteka.
odmera odškodnine za razlaščeno nepremičnino - zamudne obresti - sočasna uporaba prejšnjega in sedaj veljavnega zakona - omejitev višine nadomestila - ugoditev predlogu za dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanja:
Ali je pri odločanju o zahtevku za plačilo zakonskih zamudnih obresti v postopku določitve odškodnine zaradi razlastitve, začetem po uveljavitvi ZUreP‑3, sodišče dolžno uporabiti ZUreP‑3 kot veljavno materialnopravno podlago, zlasti glede določbe osmega odstavka 109. člena, ki določa omejitev višine nadomestila za čas med dejansko in pravno razlastitvijo, ali pa je dopustna uporaba prej veljavnih zakonov (ZUreP‑2 ali ZUreP‑1), čeprav so ti prenehali veljati že pred začetkom postopka?
zapisnik - vsebina zapisnika - pravno pomembna dejstva - pravna podlaga - pripombe na zapisnik - pravica do izjave - ugoditev predlogu za dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanja:
"Ali je pravilno stališče Upravnega sodišča, da izdaja zapisnika, ki vsebuje vsa pravno pomembna dejstva ter pravno podlago, na kateri nato temelji izdana odločba, in je imel zavezanec možnost na zapisnik podati pripombe ter po njegovi izdaji ni bil prekludiran pri navajanju novih dejstev in predlaganju novih dokazov, ne zagotavlja pravice do izjave, če ni bil zavezanec pred tem izrecno seznanjen z relevantno pravno podlago?"