ZST-1 člen 13, 13/1. ZPP člen 105a, 105a/2, 105a/3, 112, 112/1.
predlog za dopustitev revizije - neplačana sodna taksa - zavrženje predloga za taksno oprostitev - sodna taksa - formalne predpostavke - prepozen predlog za oprostitev plačila sodne takse
Ker sodna taksa ni bila plačana in niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse, se predlog za dopustitev revizije šteje za umaknjen.
ZDZdr člen 39, 39/1. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2.
sprejem na zdravljenje brez privolitve - pridržanje na zdravljenju na oddelku pod posebnim nadzorom - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Očitek odstopa od predhodne odločbe ni utemeljen. V obravnavani zadevi ne gre le za to, da pridržana oseba zavrača zdravljenje ter s tem ohranja in poglablja simptomatiko psihoze. Kot je bilo ugotovljeno (glej 6. točko izpodbijanega sklepa), to nadalje vodi v hud funkcionalni upad, povzroča nepovratne strukturne spremembe možganov in zato hudo invalidiziranje osebe. Takšne ugotovitve pa obravnavan primer umeščajo v množico primerov tiste vrste, ki so navedeni v 2. opombi zadeve II Ips 72/2017 ter ustrezajo pogoju iz prve alineje 39. člena ZDZdr v povezavi z razlogom iz druge alineje istega člena.
ZKP člen 201, 201/1-3, 148, 148/4, 249, 252, 253, 266. ZNPPol člen 113.
podaljšanje pripora - odvzem prostosti - čas odvzema prostosti - vštevanje časa pridržanja - prekrškovni postopek - trajanje pripora - nedovoljen dokaz - video posnetek kot dokaz - snemanje - odvzem krvi - nujna preiskovalna dejanja - doktrina prima facie - telesni pregled
Pridržanje do iztreznitve je na podlagi sklepa policije zakonito trajalo dvanajst ur kot posledica ravnanj obdolženca ob njegovi odreditvi. Dejstvo, da se je status storilca prekrškov v vmesnem času - na podlagi novih ravnanj - prevesil v položaj osumljenca v predkazenskem postopku, na začetek štetja trajanja pripora nima vpliva.
Za uporabo posnetkov telesnih kamer (t. i. "Bodycam") imajo policisti podlago za njihovo uporabo v 113. členu ZNPPol. V obravnavani zadevi so jih uporabili že za namene uvedenega prekrškovnega postopka - ki se je naknadno prevesil v (pred)kazenski postopek - njihova uporaba pa je bila obdolžencu od samega začetka znana, saj je bil o tem izrecno obveščen. Obdolženec je bil nato ob uvedbi predkazenskega postopka poučen tudi o pravicah iz četrtega odstavka 148. člena ZKP. Zato je v tej fazi postopka mogoče zaključiti, da uporaba takšnih videoposnetkov ni očitno (na prvi pogled) nedovoljena.
V zvezi z opravljenim telesnim pregledom obdolženca in odvzemom krvi je v sklopu te faze pomembno, da so policisti postopali v okviru nujnih preiskovalnih dejanj na podlagi drugega odstavka 164. člena ZKP v zvezi z določbami 249., 252., 253. in 266. člena ZKP. Pri tem gre poudariti, da se na podlagi navedene določbe 266. člena ZKP za opravo telesnega pregleda in odvzema krvi ne zahteva nujno privolitve obdolženca. Obdolžencu pa je bil pouk o pravicah iz četrtega odstavka 148. člena ZKP predhodno - ob uvedbi predkazenskega postopka - podan. Očitne nedovoljenosti uporabe dokazov glede na navedeno zato ni mogoče ugotoviti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VS00087359
ZS člen 113a. ZVPot člen 23, 24, 24/1. OZ člen 87, 87/1, 87/2, 111, 111/2, 111/4, 190, 190/3, 193, 198, 371.
predlog za dopustitev revizije - razlaga prava EU - razlaga direktive - potrošniška kreditna pogodba - dolgoročni kredit v CHF - posojilo v tuji valuti - ničnost pogodbe - nepošten pogodbeni pogoj - varstvo potrošnikov - posledice ničnosti - kondikcijski zahtevek - pravila vračanja - glavnica - obresti - obogatitev - prekinitev postopka do odločitve SEU
Toženka v svojem predlogu za dopustitev revizije postavlja vprašanja tudi v zvezi s pravilnostjo odločitve o vrnitvenem (kondikcijskem) zahtevku (načina izračuna obveznosti plačila). Odločitev o dopustitvi revizije je tako odvisna od rešitve istega vprašanja glede razlage prava Evropske unije, kot ga je Vrhovno sodišče že zastavilo Sodišču EU v zadevi II Ips 14/2025. Zato je Vrhovno sodišče na podlagi tretjega odstavka 113.a člena Zakona o sodiščih prekinilo tudi ta postopek.
ZPP člen 360, 339, 339/1, 339/2, 339/2-14, 339/2-15.
zadržanje na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - pravica do pravnega sredstva - presoja brez odločbe - ugoditev predlogu za dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanj:
1. Ali je udeleženec lahko zadržan na varovanem oddelku predlagatelja brez sklepa sodišča?
2. Ali je kršena pravica do dvostopenjskega odločanja, ko sodišče druge stopnje ni odločilo o pritožbi udeleženca, da je sodišče prve stopnje odločilo, da se udeleženca zadrži na varovanem oddelku DUC Ljubljana, enota Roza kocka, Regentova 1, Ljubljana, dejansko pa je udeleženec zadržan na varovanem oddelku predlagatelja?
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
VS00086919
ZIZ člen 55. URS člen 23.
osebni stiki - izvršitev odločbe o osebnih stikih - izvršilni naslov za prisilno izvršitev stikov - zavračanje stikov - vezanost sodišča na izvršilni naslov - največja korist otroka - ugoditev predlogu za dopustitev revizije
Revija se dopusti glede vprašanj:
1. Ali je v postopku izvršbe odločbe o stikih mogoče odločiti v nasprotju z načelom stroge formalne legalitete, če je to v korist otroku?
2. Ali je, glede na vse okoliščine zadeve, sodišče pravilno uporabilo materialno pravo?
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. SPZ člen 43. ZZK člen 1. ZTLR člen 28, 28/4, 72, 72/1.
predlog za dopustitev revizije - priposestvovanje - izredno priposestvovanje - mirna posest - načelo zaupanja v podatke zemljiške knjige - dobra vera - ugoditev predlogu za dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je pravilna materialnopravna presoja sodišča druge stopnje glede neobstoja dobroverne posesti tožnikov?
delegacija pristojnosti - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - sorodstveno razmerje stranke z uslužbencem sodišča - manjše sodišče - narava postopka - ugoditev predlogu
Okoliščina, da je zakonita zastopnica mladoletnih strank v postopku zaposlena na sodišču, pred katerim teče izvršilni postopek, sama po sebi še ne utemeljuje prenosa pristojnosti. Vendar pa Vrhovno sodišče ocenjuje, da ta okoliščina v povezavi s tem, da gre za manjše sodišče ter za občutljivo izvršilno zadevo s področja družinskih razmerij, predstavlja tehten razlog za prenos pristojnosti na drugo sodišče, saj utegne povzročiti dvom o korektnosti postopka in nepristranskosti odločanja.
ZPP člen 367a, 367a/1, 367b, 367b/4, 367b/5, 367b/6.
obvezne sestavine predloga za dopustitev revizije - natančna in konkretna opredelitev pomembnega pravnega vprašanja - nepopoln predlog - neizkazan odstop od sodne prakse - obrazložitev predloga za dopustitev revizije - sugestivno vprašanje - dvom v pravilnost izvedenskega mnenja - postavitev novega izvedenca - ustavna vloga Vrhovnega sodišča - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Tožnik v predlogu za dopustitev revizije trdi, da izpodbijana odločitev odstopa od do sedaj oblikovane sodne prakse. A te prakse ne navede (z opravilnimi številkami zadev višjih sodišč oziroma Vrhovnega sodišča v zvezi s postavljenimi vprašanji), niti je ne povzame, niti ne predloži kopij sodnih odločb, od katerih naj bi izpodbijana odločitev odstopala. Tako predlog ne zadosti zahtevi iz petega odstavka 367.b člena ZPP in ga je že iz tega razloga treba zavreči.
Z razlogi pritožbenega sodišča se predlagatelj v predlogu ne sooči, temveč napada razloge sodišča prve stopnje.
mednarodna in subsidiarna zaščita - ugotavljanje pogojev za status begunca oziroma za subsidiarno zaščito - resna škoda - socialne in ekonomske pravice - poslabšanje zdravstvenega stanja
Vrhovno sodišče je že presodilo, da zmanjšanje ekonomskih in socialnih pravic, dostopa do zdravstvenih storitev ali izobrazbe zaradi splošne slabše ekonomske in socialne razvitosti prosilčeve izvorne države v primerjavi z (ekonomskimi in socialnimi) pravicami, ki jih je užival v državi, v kateri je zaprosil za mednarodno zaščito, ne zadostuje za priznanje mednarodne zaščite. Sodišče EU pa je odločilo, da tveganje poslabšanja zdravstvenega stanja državljana tretje države s težko boleznijo zaradi neobstoja ustreznega zdravljenja v njegovi izvorni državi, če to ni posledica namerne odtegnitve zdravstvene oskrbe temu državljanu tretje države, ne zadostuje za priznanje subsidiarne zaščite tej osebi.
nedovoljen predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Sodišče druge stopnje je s sklepom popravilo sodbo sodišča prve stopnje glede odločitve, ki je vsebovana v izreku sodbe. Zoper tak sklep predlog za dopustitev revizije ni dovoljen.
pogoji za združitev zadev v skupno obravnavanje - učinkovito sodno varstvo - pravica do pravnega sredstva - pravica do sodnega varstva
Po presoji Vrhovnega sodišča tudi Upravno sodišče procesni institut iz 42. člena ZUS-1 (praviloma) uporabi tedaj, kadar oceni, da je to smotrno. Dolžno pa ga je uporabiti s ciljem zagotovitve učinkovitega sodnega varstva (23. člen v zvezi s 25. členom Ustave). Za njegovo uporabo morajo biti izpolnjeni zakonski pogoji, ki so: (1) gre za več postopkov, (2) odprtih pri istem sodnem oddelku, in (3) ti postopki se nanašajo na isti predmet. Izpolnjevanja teh pa pritožnica v pritožbi niti ne zatrjuje, temveč (pavšalno) zatrjuje le, da je pri njej in njenih družinskih članih dejansko stanje povsem enako ter da enako velja za pravno podlago. Pritožničine pavšalne navedbe, da so ji zaradi nezdružitve zadev kršene človekove pravice, pa za sklep o nasprotovanju te zakonske ureditve Ustavi, EKČP, Listini EU o temeljnih pravicah ali Uredbi Dublin III ne zadoščajo.
brezplačna pravna pomoč - upravičenec do brezplačne pravne pomoči - povrnitev stroškov brezplačne pravne pomoči - upravni postopek - odmera nagrade za postopek - stranski udeleženec - pravni interes - uveljavljanje procesne kršitve
Vrhovno sodišče je v sklepu I Up 239/2023 z dne 21. 8. 2024 prav zaradi možnega nastanka okoliščin na strani prejemnika brezplačne pravne pomoči (BPP), po nastopu katerih je ta na podlagi prvega odstavka 49. člena ZBPP dolžan povrniti prejeto pravno pomoč v višini izplačil odvetniku na podlagi sklepa o odmeri nagrade, sprejelo stališče, da je upravni organ v skladu s 143. členom ZUP dolžan v ta postopek povabiti upravičenca do BPP. Slednji tako v postopku odmere varuje svoj pravni interes v zvezi z (morebitno) obveznostjo vračanja sredstev glede na dejanska izplačila odvetniku, ki so odvisna od odločitve, sprejete v upravnem postopku odmere odvetniških stroškov (prim. šesti odstavek 40. člena ZBPP).
Vendar pa mora tožnik procesno kršitev, nastalo z opustitvijo povabila v postopek, izpodbijati pred sodiščem prve stopnje, saj sodišče nanjo ne pazi po uradni dolžnosti.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS00087063
KZ-1 člen 191, 191/1. ZKP člen 371, 371/2.
kaznivo dejanje nasilja v družini - zakonski znaki kaznivega dejanja - družinska skupnost - trajnejša življenjska skupnost - dejansko vprašanje - pravno vprašanje - tiha blanketa - namenska razlaga - pravica do obrambe - zavrnitev dokaznih predlogov
Zakonski znak obravnavanega kaznivega dejanja po prvem odstavku 191. člena KZ-1 je tudi pravni standard "družinska skupnost". Pri presoji, ali je ta obstajala, gre v prvem koraku vedno za dejansko vprašanje, v katerem mora sodišče razčistiti in ugotoviti vse relevantne okoliščine posameznega razmerja med obdolžencem in oškodovancem, nato pa mora v drugem koraku opraviti tudi pravno presojo (subsumpcijo), ali je problematiziran zakonski znak izpolnjen.
KZ-1 definicije "družinska skupnost" ne vsebuje, je pa mogoče na podlagi drugega odstavka 191. člena KZ-1 ugotoviti, da je zakonodajalec za družinsko skupnost predvidel "trajnejšo življenjsko skupnost". Pojem "družinska skupnost" v prvem odstavku 191. člena KZ-1 je tiha blanketa. Za določitev oseb, ki sestavljajo družinsko skupnost je namreč treba uporabiti opredelitev družinskih članov, ki jih ponuja 2. člen ZPND kot krovni zakon na področju nasilja v družini. Krog oseb, ki lahko tvorijo družinsko skupnost, v skladu z navedenim členom ni popolnoma zaprt. Tudi ob uporabi namenske razlage obravnavane inkriminacije po 191. členu KZ-1 življenjske skupnosti ni mogoče razumeti ozko, v smislu le skupnosti oseb, ki živijo skupaj, temveč širše. V ta krog zato sodijo tudi skupnosti oseb, ki so po vsebini podobne tistim osebam, ki živijo skupaj - to pomeni, da jih vežejo podobne pravice, dolžnosti, čustvena povezanost in ostale lastnosti, ki so sicer značilne za osebe, ki prebivajo skupaj. Ob tem mora biti nujno izpolnjen tudi pogoj trajnosti življenjske skupnosti; razmerja med osebami v takšni skupnosti morajo biti trajnejša, saj kratkotrajnejših družinskih in drugih življenjskih skupnosti obravnavana norma ne zajema. Sodišče mora zato v vsakem konkretnem primeru posebej presoditi, ali se je med obdolžencem in oškodovancem izoblikovala takšna trajnejša vez oziroma trajnejši odnos.