sporazum o zavarovanju denarne terjatev z ustanovitvijo zastavne pravice na solastnem deležu nepremičnine – podpis pooblastila odvetniku – sklenitev sodne poravnave – sodna poravnava
Tožnica sicer ni podpisala kreditne pogodbe in ni podpisala izjave o lastništvu, vendar je kljub temu podpisala golo pooblastilo odvetniku, kar kaže na to, da je bila seznanjena z zadevo, sicer pooblastila ne bi podpisala.
regulacijska začasna odredba – sodno varstvo – društva – spori – predpostavke za izdajo začasne odredbe
Sodno varstvo člana društva je dopustno le zoper dokončne odločitve organov, potem ko je bilo pred tem izkoriščeno pravno sredstvo iz petega odstavka 13. člena ZDru-1, ki predvideva pritožbo zoper odločitev organa.
Odločba Komisije za pritožbe je torej tista dokončna odločitev, ki bi jo bilo v skladu s 14. členom ZDru-1 dopustno izpodbijati pred sodiščem iz razloga njene (ne)skladnosti z zakonom ali temeljnim ali drugim splošnim aktom dolžnika. Če bi sodišče dopustilo sodno varstvo z izdajo regulacijske začasne odredbe z vsebino, kot jo predlaga upnik, bi prišlo do preskakovanja pravnih sredstev.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0084505
OZ člen 3, 5, 7, 131. ZS člen 85, 88.
odškodninska odgovornost strokovnjaka do tretjih oseb – neposlovna odškodninska odgovornost – predpostavke odškodninske odgovornosti cenilca za cenitev, ki jo pri poslovni odločitvi uporabi tretja oseba – skrbnost dobrega strokovnjaka – sodni cenilec – kreditna pogodba – zavarovanje kredita s hipoteko
Škoda, ki je bila nekomu povzročena zaradi njegove odločitve, sprejete v razumnem zanašanju na nepravilno informacijo ali nasvet je pravno relevantna škoda, če je nasvet ali informacijo posredovala oseba pri opravljanju svojega poklica ali dejavnosti in je bilo mogoče razumno pričakovati, da je dajalec informacije oziroma nasveta vedel, da se bo prejemnik zanesel na nasvet ali informacijo pri sprejemanju odločitve takšne vrste, kot jo je sprejel.
uporabnina – predpostavke za plačilo – prikrajšanje – neobrazložena sodba
Namen pravil o neupravičeni pridobitvi je, da nihče ne pridobi koristi iz tujega premoženja brez pravnega temelja. Samega prikrajšanja 198. člen OZ izrecno ne omenja. Pojmuje ga kot ekvivalent koristi (kar ugotavlja že sodišče prve stopnje). Tako je povsem na mestu zaključek, da prikrajšanje pomeni že sam poseg v način izvrševanja lastninske pravice druge osebe brez pravne podlage in brez ustrezne odmere. Z drugimi besedami, že dejstvo, da je tožena stranka nepremičnine uporabljala, pomeni, da je bila njihova potencialna najemnica. To pa pomeni, da je bila tožeča stranka s tem, ko ji najemnina ni bila plačana, prikrajšana.
predlog za izdajo začasne odredbe – prepoved odsvojitve in obremenitve nepremičnine – zavrženje predloga za izdajo začasne odredbe s prepovedjo odtujitve in obremenitve nepremičnine – ne bis in idem – prepoved odsvojitve in obremenitve nepremičnine že vpisana v zemljiško knjigo – zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe – pogoji za izdajo začasne odredbe – verjetnost obstoja terjatve – medsebojna pomoč zakoncev
V primeru, da tožnica ne bo uspešna v drugi pravdi (to skrbi pritožnico) bo imela vse možnosti, da bo ponovno predlagala izdajo začasne odredbe v obravnavani zadevi. Dvakrat o isti stvari – prepovedi odtujitve in obremenitve, ni mogoče odločati.
Sodišče prve stopnje je stranko o procesnih pravicah poučevalo (12. člen ZPP). Vendar je iz tožničinih pritožbenih navedb smiselno razvidno pričakovanje, da bo sodišče stopilo v vlogo njenega pooblaščenca, kar pa ni pravilno, saj take vloge sodišče ne sme prevzeti, ker bi s tem kršilo načelo enakega obravnavanja strank.
Sodišče prve stopnje je stroške preživljanja mld. tožnice ocenilo realno, pri tem pa je upoštevalo predložena dokazila in splošno znane podatke o potrebah otrok primerljive starosti.
V ponovljenem postopku bo moralo prvostopenjsko sodišče pridobiti podatke o vseh toženčevih dohodkih, nato pa ustrezno upoštevati dejstvo, da je tožničina mati zaradi bolezni sina upravičena do delnega plačila za izgubljeni dohodek.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODVETNIŠTVO
VSL0084253
OZ člen 140, 243, 243/3, 526. ZPP člen 154, 154/1, 165. ZOdvT tarifna številka 3210, 6002.
pogodba o leasingu – pogodba o lizingu – kršitev lizingojemalca – pravica do vračila že plačanih obrokov – splošni pogoji – odškodnina – pozitivni pogodbeni interes – privolitev v prikrajšanje – nevarnost uničenja stvari – višja sila – prehod nevarnosti – stroški pritožbenega postopka – odgovor na pritožbo
Leasingojemalec zaradi kršitve svojih pogodbenih obveznosti ni upravičen do vračila že plačanih obrokov.
Odškodnina v višini zapadlih in neplačanih ter nezapadlih in diskontiranih obrokov predstavlja tožničin pozitivni pogodbeni interes.
ZPP člen 5, 339, 339/2, 339/2-8. ZTLR člen 28, 28/2, 28/4. SPZ člen 269.
priposestvovanje lastninske pravice na nepremičnini – presoja dobrovernosti – zavrnitev dokaznega predloga – enakopravnost strank v dokaznem postopku – pravica do enakega varstva pravic
Če sodišče ne izvede dokaza, v obrazložitvi pa pojasni razloge, zaradi katerih je sprejelo takšno odločitev, gre za procesno kršitev nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in ne pa za kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Sodišče mora pojasniti razloge za takšno odločitev, saj je v nasprotnem kršeno načelo kontradiktornosti.
OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – DAVKI – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080096
OZ člen 190, 190/1. SPZ člen 66. ZPP člen 2, 339, 339/2, 339/2-14. ZDDV-1 člen 44, 44-2.
neupravičena pridobitev – solastnina – upravičenja solastnika – oddajanje dela solastne stvari v najem – neobstoj dogovora o uporabi in uživanju solastne stvari – najemnina – uživanje plodov solastne stvari – vezanost na tožbeni zahtevek – oprostitve DDV – druge oproščene dejavnosti – najem oziroma zakup nepremičnin
Solastnik ima upoštevaje 66. člen SPZ glede svojega idealnega deleža polna lastninska upravičenja in zato lahko z njim samostojno razpolaga, za kar ne potrebuje soglasja drugih solastnikov. To pa ne pomeni, da si sme solastnik, dokler solastna stvar ni razdeljena ali dokler ni dosežen dogovor o njeni uporabi in uživanju, sam lastiti plodove, ki jih prinaša določen del solastne nepremičnine, čeprav ta v naravi ustreza obsegu njegovega solastninskega deleža.
Uživanje plodov solastne stvari je samostojno upravičenje, ki izvira iz solastnine, zato ni pomembno, ali in kdaj sta tožnici zahtevali od toženk, da jima prepustita soposest in souporabo sporne nepremičnine.
pogodba o preužitku – ničnost pogodbe – nedopusten nagib – simulacija – navideznost pogodbe – vrednost dajatev
V primerih pogodbe o preužitku ni odločilna objektivno neenaka vrednost dajatev, ampak je pomembna subjektivna vrednost, saj je lahko za preužitkarja zagotovitev izpolnjevanja obveznosti več vredna od premoženja, ki ga daje.
Zadostuje, da je tožnica izkazala toženkino realno in konkretno obogatitev - ta je stanovanje imela v posesti in ga je imela možnost uporabljati, pri čemer ni nujno, ali ga dejansko tudi je. Ob tem je tožnica izkazala (tj. zatrjevala in dokazala) tudi lastno prikrajšanje (stanovanja ni imela v posesti in zato ni imela možnosti uporabe), vzročno zvezo med obogatitvijo in prikrajšanjem (ki je očitna) ter to, da v prikrajšanje ni privolila (saj je vložila tožbo za izpraznitev).
DRUŽINSKO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084752
ZPP člen 67, 300.
pravica do stikov – sprememba odločitve o stikih – zvišanje preživnine – združitev pravd
Mladoletna otroka nastopata kot tožnika le v zadevi P 2916/2015-IV, A. A. pa nastopa kot predlagateljica v zadevi II N 127/2016 (glede vprašanja stikov med mladoletnima otrokoma in očetom). Združitev zadev ni mogoča, saj postopka ne tečeta pred istim sodiščem (300. člen ZPP), delegacija oziroma prenos pristojnosti po 67. členu ZPP pa v takšnih primerih tudi ne bi prišla v poštev.
Iz pogodbe o deviznem kreditu izhaja, da kreditojemalec v zavarovanje svojih obveznosti tožnici izroča (tudi) po 1 kom. bianko podpisano menico obeh tožencev z nepreklicno izjavo „za izpolnitev za vse svoje obveznosti do N. iz kateregakoli pogodbenega ali izvenpogodbenega naslova.“
V skladu z omenjeno pogodbeno vsebino je bila s strani vsakega od tožencev dana (izročena) bianco menica z menično izjavo/pooblastilom, iz katerega jasno izhaja, da se izroča za zavarovanje vseh terjatev tožnice do družbe M. d.o.o., iz katerega koli pogodbenega ali izven pogodbenega naslova.
Ker svojega (meničnega) jamstva toženca na noben način nista omejila ne s časovnega in ne z vsebinskega vidika, je le-to veljalo (tudi) za obveznosti družbe M. d.o.o. iz drugih, (kasneje sklenjenih) treh kreditnih pogodb.
ZD člen 214, 214/3. ZPP člen 307, 328, 392, 393, 393/1.
dedni dogovor – zapisnik o dednem dogovoru – sodna poravnava – pomota v dednem dogovoru – vsebinska pomota – tožba za razveljavitev sodne poravnave
Pri tem, kar očita pritožnica, ne gre le za očitno pisno pomoto, pač pa za vsebinsko razliko, saj je zapis dogovora med dediči po vsebini deloma drugačen, kot ga je razumela oz. želela sama. Pritožnica je sicer očitno prepričana, da je dedni dogovor sklenila v zmoti, torej da take poravnave ne bi podpisala, če bi bila pozorna na zapisano. Ker pa ima dedni dogovor vse učinke sodne poravnave, je za njegovo izpodbijanje pravno sredstvo le posebna tožba za razveljavitev.
Pravilnik o elektronskem poslovanju v civilnih sodnih postopkih določa, da se vsaka prejeta vloga opremi s časovnim žigom časa prejema, uporabniku pa se o času prejema posreduje tudi elektronsko potrdilo.
ZZK-1 člen 29, 40, 55, 59, 59/2, 60, 60/4, 61. SPZ člen 224, 241, 248.
užitek - konsolidacija - užitkar postane lastnik stvari - izbris vpisa - izbris užitka - pogoji za izbris - obveznost predložitve zemljiškoknjižnega dovolila
SPZ sicer izrecno določa, da je za izbris potrebna pisna izjava volje lastnika, ki vsebuje zemljiškoknjižno dovolilo, le v primeru izbrisa stvarne služnosti, ki je prenehala zato, ker je ista oseba postala lastnik gospodujoče in služeče nepremičnine, medtem ko določbe o načinu izbrisa osebne služnosti, ko pride do združitve lastnika in užitkarja v eni osebi, nima. Vendar pravna teorija tudi za te primere razlaga enako: da je potrebna za izbris užitka iz zemljiške knjige (po 248. členu SPZ se za osebno služnost stanovanja smiselno uporabljajo določila o užitku) enostranska izjava oziroma zemljiškoknjižno dovolilo za vpis izbrisa užitka iz zemljiške knjige. V obravnavani zadevi ne gre za primer, v zvezi s katerim bi pravila zemljiškoknjižnega prava izključevala obveznost predložitve listine, ki je podlaga vpisu (izbrisu).
odpust obveznosti – ovire za odpust obveznosti – zloraba pravice do odpusta obveznosti – domneva zlorabe – nepošteno ravnanje – nepopolni podatki davčnemu organu – trditveno breme
Ovira za odpust obveznosti je podana zgolj v primeru, da ima dolžnikovo ravnanje značilnost nevestnega ali nepoštenega ravnanja.
Vprašanje, ali gre za zlorabo pravice do odpusta obveznosti, je dejansko vprašanje, ki ga mora na konkretizirani ravni zatrjevati upnik. Dokazovanje zlorabe je olajšano s tem, da je oprto na zakonske domneve (presumpcije) iz 4. odstavka 399. člena ZFPPIPP, kjer so navedeni najbolj tipični primeri zlorab. Šele v primeru, ko upnik zatrjuje ustrezen dejanski stan (česar pa ne more storiti zgolj s prepisovanjem zakonske dikcije), in če dolžnik ne dokaže drugače, velja, da predlog za odpust obveznosti pomeni zlorabo pravice do odpusta. V konkretnem primeru to pomeni, da bi morala upnica konkretizirano zatrjevati, da je dolžnik dal neresnične, nepravilne ali nepopolne podatke, ki jih davčni organ potrebuje za pobiranje davkov, zaradi česar mu je pristojni davčni organ dodatno / naknadno odmeril davek v znesku najmanj 4.000,00 EUR, česar pa ni storila niti v postopku na prvi stopnji niti v pritožbi.
sporazum o priznanju krivde – priznanje krivde – narok za izrek kazenske sankcije – odvzem premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem – odmera kazni – splošna pravila za odmero kazni – obteževalne okoliščine – sklep o izreku vzgojnega ukrepa – vzgojni ukrep – kršitev kazenskega zakona v škodo obtoženca – ponarejanje denarja – kazniva dejanja, storjena iz koristoljubnosti – izrek denarne kazni kot stranske kazni – zakonitost pri izrekanju kazni
S smiselno uporabo določb ZKP, ki se nanašajo na sporazum o priznanju krivde (450.b člen ZKP), se okoliščine v zvezi z odvzemom premoženjske koristi ugotavljajo na naroku za izrek kazenske sankcije tudi v primeru priznanja krivde.