odpust iz oddelka pod posebnim nadzorom – pogoji za zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve – heteroagresivnost – avtoagresivnost
Iz izvedenskega mnenja izvedenca izhaja, da je pri osebi podana duševna motnja, vendar pa pri njej niso izražene heteroagresivne tendence, pa tudi iz anamnestičnih podatkov ne izhaja, da bi bila preiskovanka heteroagresivna ali avtoagresivna. Zaključil je, da pri njej niso podani pogoji za pridržanje na oddelku pod posebnim nadzorom.
odškodnina za nepremoženjsko škodo – višina odškodnine – pok leve petnice – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – strah – stroški postopka – stroški izvedenskega mnenja – stroški dodeljenega pooblaščenca – brezplačna pravna pomoč – vračilo sredstev iz naslova brezplačne pravne pomoči
Stroški, ki jih za upravičenca do brezplačne pravne pomoči za stroške sodnega postopka in za dodeljenega pooblaščenca založi Republika Slovenija, so stroški sodnega postopka. Pri odločanju o stroških postopka jih mora sodišče upoštevati po uradni dolžnosti, ne glede na to, ali jih stranka v pravdi priglasi.
premoženjska razmerja med zakoncema – skupno premoženje zakoncev – ugotovitev deležev na skupnem premoženju – višina deležev – zakonska domneva o enakih deležih – izpodbijanje zakonske domneve – vrednotenje deleža vsakega zakonca – odplačevanje posojila za nepremičnino – dokazovanje – načelo kontradiktornosti – enotnost premoženja – enotnost deleža na celotnem skupnem premoženju
Pritožbeno sodišče poudarja tudi to, da ni pomembno, ali je bil prispevek tožnice k plačilu kupnine za stanovanje višji od toženčevega. Pomembno je to, ali je bil njen prispevek, ob upoštevanju dohodka in drugih relevantnih okoliščin v smislu drugega odstavka 59. člena ZZZDR, v celotnem obdobju skupnega življenja toliko večji, da opravičuje višji delež na (celotnem) skupnem premoženju. Prav tako ni pomembno, kateri od zakoncev je vrnil najeti kredit oziroma v kakšnem deležu.
navidezna darilna pogodba – kupoprodajna pogodba – izpolnitev obveznosti po pogodbi – podpis pogodbe – pogoji za izdajo začasne odredbe – verjetnost obstoja terjatve – prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnin
Tožnica je svojo obveznost izpolnila in prepustila posest nepremičnine toženi stranki, zato je svojo pogodbeno obveznost dolžna izpolniti tudi tožena stranka in plačati dogovorjeno kupnino. Kupnina bi morala biti plačana takoj po izvedbi prepisa lastninske pravice na predmetni nepremičnini, to je bilo 16. 7. 2010.
Okoliščine, ki govore za obstoj toženkinih trditev, so močnejše od tistih, ki jih zatrjuje tožnica.
Uredba o načinu, predmetu in pogojih izvajanja gospodarske javne službe ravnanja z izrabljenimi avtomobilskimi gumami člen 2, 2/1-6.
koncesije – pogodba o koncesiji – ravnanje z izrabljenimi avtomobilskimi gumami (IAG) – povzročitelj IAG
Iz koncesijske pogodbe ne izhaja, da bi bilo treba IAG predati neposredno predelovalcu in da možnost oddaje IAG v predelavo preko posrednika ni izključena. Sledljivost poti IAG od koncesionarja do predelovalca je možno zagotoviti z verigo listin, ki izkazujejo transport določene količine IAG od koncesionarja do posrednika in iste količine od posrednika do predelovalca.
sprejem na zdravljenje na oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnih primerih – paranoidna shizofrenija – duševna motnja
Izvedenec psihiatrične stroke je po pregledu pritožnika in njegove zdravstvene dokumentacije podal mnenje, da gre pri njem za vrsto let trajajoč proces paranoidne shizofrenije, zaradi česar je bil vsakič agresiven do drugih, hkrati si je tudi povzročal zdravstveno škodo sam.
Izvedenec je tako potrdil, da je pritožnikovo ravnanje pred sprejemom na zdravljenje (pripeljan je bil s pomočjo policistov, ker se je agresivno vedel na cesti, v mimovozeča vozila je metal kamenje) posledica duševne motnje, zaradi katere je presoja realnosti pri njem hudo motena in ni sposoben kritično preceniti pomena in obsega svojega vedenja in ni sposoben obvladati svojega ravnanja.
spor majhne vrednosti – pogodba o odprtju in vodenju transakcijskega računa – pogodba o dovoljeni prekoračitvi sredstev na transakcijskem računu – podpis pogodbe – dokazno breme
Tožeča stranka je svojemu dokaznemu bremenu zadostila, dokazala je obstoj pogodbenega razmerja med njo in toženo stranko, nasprotno dejstvo, da podpis tožene stranke ni bil njen, pa bi morala dokazati tožena stranka.
KZ člen 3, 114, 114/1, 115, 115/1, 115/3. KZ-1 člen 7, 93, 93/1, 94, 94/2, 94/3.
stranska kazen – denarna kazen – izvršitev denarne kazni – zastaranje izvršitve stranskih kazni – pretrganje zastaranja – časovna veljavnost kazenskega zakona –uporaba poznejšega, za storilca milejšega zakona – interimni zakon
Zaradi izjeme od načela alternativnosti in upoštevanja pravne predvidljivosti in vmesnega zakona, ki je zaradi načela konkretnosti (vprašanje zastaranja izvršitve stranske denarne kazni) po pravilu iz 7. člena KZ-1 milejši, je sodišče druge stopnje ugotovilo zastaranje izvršitve denarne kazni kot stranske kazni.
pogoji za zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve
Ukrep zdravljenja v oddelku pod posebnim nadzorom psihiatrične bolnišnice, predstavlja najhujšega od ukrepov, ki jih določa ZDZdr (v drugem odstavku 2. člena) in s katerim se najobsežnejše posega v človekove pravice in temeljne svoboščine (ta ukrep posega tudi v pravico do prostovoljnega zdravljenja), je ob ugotovljenih okoliščinah odločitev sodišča prve stopnje utemeljena tudi z vidika varstva (ustavno in konvencijsko) varovanih človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Uvedba postopka za ugotovitev podanosti pogojev za izrek takšnega ukrepa, za katere se že ob uvedbi postopka ve, da pogoji zanj niso podani, bi pomenila nedopusten poseg v človekove pravice in temeljne svoboščine obravnavanega.
nemožnost uporabe nadomestnih nepremičnin – sporazum o vrnitvi nadomestnih nepremičnin – vrnitev odvzetih nepremičnin – sui generis odškodninski zahtevek – izročitev nadomestnih nepremičnin
Za razlikovanje položaja med upravičenci, ki v denacionalizacijskem postopku prejmejo odvzeto nepremičnino nazaj, in upravičenci, ki zaradi nezmožnosti vrnitve odvzete nepremičnine v naravi prejmejo nadomestna zemljišča, obstojijo razlike in zato utemeljeni razlogi, zaradi katerih prvim pripada odškodnina zaradi nezmožnosti uporabe, drugim pa ne.
Pritožnica utemeljeno opozarja, da se nepremičnine, dodeljene upravičencem, konkretizirajo šele v odločbi o denacionalizaciji, zaradi česar tožniki od uveljavitve ZDen do pravnomočnosti denacionalizacijske odločbe ne bi mogli pridobivati nobenih koristi od nadomestnih zemljišč.
Položaj upravičencev, ki dobijo nadomestna zemljišča, je treba primerjati s položajem drugih upravičencev, ki prejmejo odškodnino (v kateri koli obliki pač), ne pa s tistimi, ki prejmejo odvzeto nepremičnino v naravi.
Tožena stranka je dolžna plačati takso za postopek o pritožbi zoper sklep o zavrženju njene pritožbe zoper sodbo kot prepozne, in sicer v znesku 33,00 EUR (tar. št. 30010 ZST-1).
upravnik – obratovalni stroški – stroški vzdrževanja – ključ delitve stroškov – razdelilniki stroškov – kopije računov dobaviteljev za opravljene storitve – konkretiziran ugovor – pogodba o medsebojnih razmerjih
Kadar vsi elementi izračuna izhajajo iz predložene dokumentacije in je to v tožbi razumno pojasnjeno, tožeči stranki v trditveno podlago ni treba povzemati oziroma v njej obrazlagati vsake stroškovne postavke posebej.
ZPP člen 8, 339, 339/1, 339/2, 339/2-15, 452, 453, 458, 458/1. Odlok o oskrbi s pitno vodo na območju Občine Ribnica člen 39, 39/1.
spor majhne vrednosti - dokazni predlog nasprotne stranke - dokazna ocena - nedovoljeni pritožbeni razlogi - okvara vodomera - nemogoč odčitek vodomera - povprečna poraba vode
Prvi odstavek 39. člena Odloka določa, da se v primeru, ko je obračunski vodomer pokvarjen, ali je ugotovljen nedovoljen način odjema, ali iz drugega vzroka ni mogoče odčitati obračunskega vodomera, na osnovi predhodnih obračunskih obdobij obračuna povprečna poraba vode. Po oceni pritožbenega sodišča se navedena določba uporabi vedno, ko iz kakšnega razloga ni mogoče odčitati obračunskega vodomera. Zato tožeča stranka s pritožbenimi navedbami o tem, da poškodovani vodomer ni enako pokvarjenemu vodomeru, ne more biti uspešna. Bistveno je namreč, čemur tožeča stranka ne nasprotuje, da je bil obračunski vodomer neuporaben in uničen, zaradi česar ga ni bilo mogoče odčitati. To pa je tisti dejanski stan, ki ga je mogoče subsumirati pod prvi odstavek 39. člena Odloka.
Dokazno oceno sodišča prve stopnje je mogoče grajati le, če je bila opravljena brez upoštevanja napotkov iz 8. člena ZPP ali, če je vsebinsko neprepričljiva. V prvem primeru gre za relativno bistveno kršitev določb postopka, v drugem pa za zmotno ugotovitev dejanskega stanja, ki nista dovoljena pritožbena razloga v postopku majhne vrednosti.
Tožeča stranka se ne more sklicevati na neizvedbo dokaza, ki ga je predlagala tožena stranka. Dokazni predlog ene stranke ne vključuje tudi dokaznega predloga nasprotne stranke. Tožeča stranka je samostojna pravdna stranka, na kateri je dokazno breme za njene trditve, zato se ne more zanašati na dokazne predloge nasprotne stranke. Ker sama dokaznega predloga za postavitev izvedenca vodovodne stroke pravočasno, v sporu majhne vrednosti dovoljenih vlogah, nedvomno ni podala, njene pritožbene navedbe, da bi sodišče izvedenca moralo postaviti oziroma tožečo stranko v konkretnem primeru pozvati na plačilo predujma za njegovo postavitev, niso utemeljene.
reorganizacija - nova pogodba o zaposlitvi - neenaka obravnava - plačilo odškodnine - odškodninska odgovornost - zmotna uporaba materialnega prava - protipravnost
Sodišče prve stopnje je pravilno zavrnilo zahtevek obeh tožnikov, da jima je tožena stranka dolžna izdati novi odločbi o (višji) plači za delovno mesto organizator marketinških aktivnosti in prireditev v centru. Tožnika sta novi pogodbi o zaposlitvi, ponujeni v podpis zaradi reorganizacije, v kateri sta bili dotedanji delovni mesti obeh tožnikov ukinjeni, podpisala, zato sta veljavni in predstavljata zakonito podlago za obračun plače. Ker sta tožnika podpisala novi pogodbi o zaposlitvi in s tem pristala na višino plače, določeno v teh novih pogodbah o zaposlitvi, nimata pravnega temelja, po katerem bi lahko zahtevala višjo plačo od tiste, ki je določena v njunih pogodbah o zaposlitvi.
Tožena stranka je z namenom, da bi se izognila odpovedi pogodb o zaposlitvi delavcem, katerih delovna mesta so bila ukinjena, trudila najti novo zaposlitev za vse delavce. Res sta tožnika novi pogodbi o zaposlitvi podpisala približno mesec dni po pričetku reorganizacije, a to še ne pomeni, da ju je tožena stranka ignorirala in neenako obravnavala, še posebej ob upoštevanju dejstva, da so pogovori o možnih zaposlitvah potekali že sredi januarja. Zagotovo je prejem obvestila o nameravani odpovedi pogodbe o zaposlitvi stresen dogodek, vendar izdaja tega obvestila sama po sebi ne more predstavljati protipravnega ravnanja tožene stranke v smislu enega izmed elementov odškodninske odgovornosti, čeprav kasneje do odpovedi pogodbe o zaposlitvi ne pride. Prav tako protipravnega ravnanja ne more predstavljati prizadevanje toženke, da bi našla zaposlitev za oba tožnika, pa čeprav je to pomenilo, da sta tožnika novo pogodbo podpisala en mesec po pričetku veljavnosti reorganizacije (pri čemer sta do podpisa novih pogodb prejemala plačo po dotedaj veljavnih pogodbah o zaposlitvi). Zaradi zmotne pravne presoje je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, zato je pritožbeno sodišče izpodbijani del sodbe delno razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
spor majhne vrednosti – število pripravljalnih vlog – prepozna vloga – nevročitev prepozne vloge v odgovor – neizvedba naroka – dokazovanje – zaslišanje prič
Toženčeva procesna pravica (možnost) vložitve (druge) pripravljalne vloge je vezana na okoliščino, da je tožnik (pred tem) podal vlogo, s katero je odgovoril na toženčeve navedbe, podane v odgovoru na tožbo.
plačilo pravdnih stroškov - prednostna terjatev - stečajni postopek
Tožnica v tem sporu uveljavlja ugotovitev obstoja prednostne terjatve za plačilo pravdnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Tožnica je terjatev priglasila v stečajnem postopku nad toženo stranko, stečajni upravitelj pa je takšno terjatev prerekal. Za povrnitev pravdnih stroškov veljajo pravila pravdnega postopka, ki veljajo tudi glede dolžnosti povrnitve pravdnih stroškov nasprotni stranki, v skladu z načelom uspeha v sporu. Ker je tožnica v celoti uspela v sporu o glavni stvari (za plačilo odpravnine in odškodnine), je v skladu s 154. in 155. členom ZPP upravičena do povrnitve priglašenih stroškov, ki so bili potrebni v tem individualnem delovnem sporu. Pri tem velja, da terjatev za povrnitev pravdnih stroškov, nastalih do dneva začetka stečajnega postopka, nima prednostne narave po 21. členu ZFPPIPP, temveč gre za navadno terjatev.
obveznost plačila - regres za letni dopust - sorazmerni del
Tožnica je bila pri toženi stranki zaposlena od 1. 10. 2013 do 30. 6. 2014. Glede na to, da je bila tožnica pri toženi stranki zaposlena od 1. 10. 2013 dalje, je za leto 2013 upravičena do sorazmernega dela regresa za letni dopust, in sicer v višini 3/12 regresa, skladno z določbo 161. člena ZDR-1. Dolžnost delodajalca je, da delavcu, ki med letom sklene delovno razmerje, zagotovi sorazmerni del dopusta in posledično sorazmerni del regresa za letni dopust. Sodišče prve stopnje je zato pravilno ugodilo tožničinemu zahtevku za plačilo sorazmernega dela regresa, to je 3/12 regresa za letni dopust za leto 2013.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razloga nesposobnosti - nedoseganje rezultatov dela - konkretizacija očitkov - vabilo na zagovor - pravica do zagovora
Očitka tožnici v pisnem vabilu na zagovor nista bila konkretizirana do te mere, da bi lahko tožnica učinkovito izvrševala pravico do zagovora. Očitani razlog nesposobnosti z dne 16. 6. 2011 (da je nadrejeni prejel pisno pritožbo na kakovost opravljenega tehničnega pregleda diplomskega dela s strani predsednice komisije za zagovor diplomskega dela in da je bilo ob obravnavanju pritožbe ugotovljeno, da je ta utemeljena, saj je imela naloga po tehničnem pregledu, ki ga je opravila tožnica, še veliko tehničnih pomanjkljivosti) je vsebinsko prazen, saj v pisnem vabilu ni bilo jasno navedeno, za katero diplomsko nalogo in za kakšne pomanjkljivosti pri njenem tehničnem pregledu je šlo. Tudi glede očitka o razlogu nesposobnosti z dne 13. 7. 2011, da je določeni študent v zagovor oddal diplomsko delo z drugačnim naslovom, kot je imel prijavljenega v bazi, ni jasno, za katero diplomsko delo in s kakšnim naslovom je šlo. Oba očitka nista dovolj jasna in ostajata na ravni splošnosti, zato tožnica ni mogla vedeti, katerih dveh tehničnih pregledov od več kot 100 pregledanih diplomskih nalogah, ni opravila v skladu s pričakovanji oziroma strokovno in kvalitetno. Razlog nesposobnosti v pisnem vabilu, kot pogoj za uresničitev pravice do zagovora, mora biti konkretno obrazložen. Ker očitka razloga nesposobnosti v pisnem vabilu na zagovor nista bila jasna, zaradi česar tožnici ni bila zagotovljena pravica do učinkovitega zagovora, je sodišče prve stopnje zmotno presodilo navedeno listino oziroma stopnjo obrazloženosti (konkretiziranosti) pisnega vabila. Pravica do vsebinsko učinkovitega zagovora tožnici dejansko ni bila zagotovljena, zato je izpodbijana odpoved že iz tega razloga nezakonita. Ker je sodišče prve stopnje zmotno presodilo, da je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi zakonita, je pritožbeno sodišče izpodbijani del sodbe spremenilo tako, da je ugotovilo nezakonitost odpovedi, posledično pa ugodilo reintegracijskemu in reparacijskemu zahtevku.