DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS0016036
ZDR člen 43, 184, 184/1. OZ člen 131, 131/1, 131/2. ZVZD-1 člen 5. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
plačilo odškodnine - odškodninska odgovornost delodajalca - razlogi o odločilnih dejstvih - absolutna bistvena kršitev določb postopka - poškodba pri delu
Tožnik uveljavlja odškodninski zahtevek zoper prvotoženo stranko (delodajalca), ker mu je prvotožena stranka od leta 2011 dalje protipravno nalagala delo v nasprotju z omejitvami, ki jih je imel kot invalid III. kategorije. Ker je tožnik delo opravljal na lokaciji pri stranskem intervenientu, saj prvotožena stranka ni imela svojega prostora, kjer bi prala avtomobile, mu je bilo s strani prvotožene stranke tudi odrejeno, da je dolžan opravljati delo za stranskega intervenienta. Do škodnega dogodka je prišlo, ko je pri prestavljanju avtomobilske gume na dvorišču stranskega intervenienta utrpel zlom ledvenega vretenca. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je prvotožena stranka tožniku odrejala delo v skladu z zdravstvenimi omejitvami, zato je štelo, da v ravnanju prvotožene stranke ni elementa protipravosti. V zvezi s spornim dogodkom, ko naj bi tožnik na dvorišču stranskega intervenienta po navodilih delavca prestavljal avtomobilske gume, kar naj bi bilo v nasprotju z zdravniškimi omejitvami, pa je sodišče prve stopnje zaključilo, da tožnik tega dne gum ni prestavljal, zato je zaključilo, da ni podana odškodninska odgovornost prvotožene stranke. Ugotovitev sodišča prve stopnje, da tožnik kritičnega dne ni prestavljal gum po navodilu delavca, je neustrezno obrazložena, saj sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih. To pa predstavlja bistveno kršitev določb postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP. Zaradi nepravilne ugotovitve sodišča prve stopnje, da tožnik spornega dne sploh ni prestavljal gum za stranskega intervenienta, sodišče prve stopnje ni ugotavljalo, ali je delo s prestavljanjem gum pomenilo delo v nasprotju z omejitvami, ki jih je imel tožnik kot invalid III. kategorije invalidnosti. Zato je pritožbeno sodišče sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
Pravilo, da mora sodišče načeloma izvesti vse predlagane dokaze, je omejeno na razumno mero. Glede na pravila o tem, da predhodno krije stroške postopka za sodni preizkus glavni delničar, tudi po stališču pritožbenega sodišča sodišče lahko zavrne tiste dokazne predloge, ki služijo predlagatelju postopka le za še eno ?drugo mnenje? na stroške nasprotnega udeleženca.
Pojem ?bistvenega odstopanja vrednosti? iz tretjega odstavka 614. člena ZGD-1 je nedoločen pravni pojem (pravni standard), ki mu je treba v vsakem posamičnem primeru dati pravi pomen z ugotovitvijo vseh relevantnih okoliščin.
V kakšni višini in po kateri tarifi bi sodišče odmerjalo nagrado skupnemu zastopniku manjšinskih delničarjev, če ta ne bi bil odvetnik, se pritožbenemu sodišču v konkretnem primeru ni bilo treba opredeljevati. Pritožbeno sodišče se strinja s sodiščem prve stopnje, da gre v konkretnem primeru skupnemu zastopniku, ki je odvetnik, nagrada za delo v skladu z Odvetniško tarifo. Pričakovanja skupnega zastopnika s tem niso mogla biti v ničemer prizadeta, prav tako pa je tudi nasprotni udeleženec kot zavezanec plačila nagrade in stroškov skupnega zastopnika lahko pričakoval višino stroškov, ki jih bo moral plačati za nagrado skupnemu zastopniku, ki je odvetnik, glede na Odvetniško tarifo.
IZVRŠILNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSK0006942
ZPP člen 98, 98/5, 101, 101/1.
sklep o izvršbi - zastopanje v postopku - pravno nasledstvo
V skladu s prvim odstavkom 101. člena ZPP s prenehanjem pravne osebe preneha tudi pooblastilo, ki ga je ta v postopku dala. Četudi bi imela pravna oseba, ki na zgoraj navedeni način preneha, pravne naslednike, bi moral pooblaščenec, ki bi zastopal tega pravnega naslednika, pridobiti novo pooblastilo slednjega (in seveda izkazati pravno nasledstvo).
upravitelj zapuščine – razlogi za postavitev upravitelja zapuščine – nesoglasje med dediči – naloge upravitelja zapuščine – obseg pooblastila – konkretiziranost predloga za postavitev upravitelja – pooblastilo za registracijo osebnega vozila – povrnitev stroškov pritožbenega postopka – odgovor na pritožbo
Dedinja bi morala konkretizirano navesti, da želi z avtomobilom tudi razpolagati oz. ga uporabljati, za kar pa bi – upoštevaje odklonilno stališče pritožnic – potrebovala odobritev sodišča. Vloga sodišča je namreč omejena na odobritev ali zavrnitev konkretno predlaganega razpolaganja. Naloga upravitelja pa je predvsem skrb za ohranitev vrednosti zapuščine za dediče.
OZ člen 1017, 1017/1, 1017/2, 1017/3, 1017/4, 1019, 1022. ZPP člen 115, 115/1.
pogodba o leasingu – poroštvo – opravičena odsotnost – predlog za preložitev naroka – trditveno in dokazno breme – ugovor ugasle pravice – načelo kontradiktornosti
Samo priznana in ne poplačana terjatev na obstoj porokove obveznosti do upnika (tožene stranke do tožeče) nima vpliva. Če bi bila terjatev v stečajnem postopku res že poplačana, pa je trditveno in dokazno breme v zvezi s tem na tožencu (t. i. ugovor ugasle pravice).
OZ člen 574, 574/2. ZPP člen 115, 115/2, 258, 258/2.
posojilo – posojilna pogodba – rok za vračilo posojila ni določen – pravica do izjave – neudeležba na naroku za glavno obravnavo
V konkretni zadevi rok za vračilo posojila med strankama ni bil določen.
V primeru, ko pogodbenika nista določila roka za vrnitev posojila in tega tudi ni mogoče določiti iz okoliščin, velja, da mora posojilojemalec vrniti posojilo po izteku primernega roka, ki ne more biti krajši od dveh mesecev, šteto od posojilodajalčeve zahteve, naj mu posojilo vrne.
začasna odredba – stiki pod nadzorom CSD – sprememba stikov – korist otroka – zavrženje kazenske ovadbe zaradi kaznivega dejanja napada na osebo, mlajšo od petnajst let – predlog za spremembo začasne odredbe v stike brez nadzora in v večjem obsegu
Izdana začasna odredba v družinskopravnih zadevah velja do končne odločitve (običajno do njene pravnomočnosti ali še določeno obdobje po tem), razen če je vzrok ogroženosti, zaradi katerega je bila začasna odredba sploh izdana, prenehal ali če bi se dalo otrokovo korist ustrezno zavarovati drugače, tj. z začasno odredbo z drugačno vsebino.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – STEČAJNO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081200
ZIL-1 člen 42, 42/1, 47, 116, 117, 117/3. ZPP člen 44, 44/2, 181, 181/2. SPZ člen 37, 37/1, 128, 133, 155, 155/1. ZFPPIPP člen 19, 19/1, 22, 22/1, 271, 275, 275/1, 275/5, 275/6, 299, 308, 308/2, 308/2-2, 342, 342/5, 342/5-3.
znamka – prodaja znamk – zastavna pravica – ločitvena pravica – zahtevek za prerekanje ločitvene pravice – izločitvena pravica – izpodbojni zahtevek – vpliv ničnosti pogodbe na ločitveno pravico – pravni interes – nastanek zastavne pravice na znamki – publicitetni učinek registra znamk – določitev vrednosti spornega predmeta
Pridobitev pravic na temelju zaupanja v register znamk je mogoča le v primerih iz 117. člena ZIL-1.
Tisti, ki izpodbija ločitveno pravico, mora vložiti tožbo na ugotovitev, da ločitvena pravica ne obstaja.
Če bi ločitvena pravica na obeh znamkah res obstajala, bi zaradi prodaje obeh znamk ločitvena pravica sama po sebi ne bi prenehala, saj se ločitvena pravica uveljavi šele s poplačilom iz izkupička. Zahtevek na ugotovitev obstoja ločitvene pravice ostaja torej smiseln tudi še po prodaji in ga samo zaradi prodaje ne bi bilo treba spremeniti. V tej zadevi pa tožeča stranka ni zahtevala ugotovitve obstoja ločitvene pravice, temveč ugotovitev neobstoja ločitvene pravice. Če zahtevku ne bi bilo ugodeno, bi to pomenilo, da ločitvena pravica obstaja. Obstajala pa bi, kot je že bilo pojasnjeno, tudi še po prodaji. Zato zahtevka kljub prodaji obeh domnevno zastavljenih znamk ni bilo potrebno spremeniti.
ZIL-1 ne določa, da bi imel vpis v register znamk publicitetni učinek, tako da je vsakršno omenjanje publicitete registra znamk v tej zadevi nepravilno.
Tožeča stranka je postavila izključno nedenarne zahtevke, zato je odločilna vrednost spornega predmeta, kot jo je navedla v tožbi. Kasnejše domnevne spremembe vrednosti se ne upoštevajo. Poleg tega je tožeča stranka uveljavljala v bistvu, da niso utemeljene ločitvene pravice, te pa so obstajale za zavarovanje terjatev. Kakšno je bilo v resnici kritje za terjatev, doseženo s prodajo, ni pomembno. Za oceno vrednost spornega predmeta je bilo v času vložitve tožbe pomembno le, kolikšna je bila zavarovana terjatev ne pa tudi, kolikšen uspeh bi bil lahko dosežen z vnovčitvijo obeh znamk v korist ločitvenih upnikov
izvajanje stikov - stiki - največja korist otroka - pomen stikov - pravica staršev - pravična porazdelitev bremen med staršema - pogostost stikov
Stiki naj v čim večji meri gradijo odnose, ki obstajajo med starši in otroki, ko ti živijo skupaj. Stiki vsak drugi vikend so preredki, če tega ne utemeljuje kakšna posebna okoliščina. Tu ne gre za nobeno strokovno vprašanje, glede katerega bi sodišče moralo konzultirati izvedenca, saj pri nobenemu od staršev ni ugotovljene ali izpostavljene kakšne posebne okoliščine, zaradi katerih stiki med njim in otrokom slednjemu ne bi bili v korist.
ZPP člen 214, 214/2, 452, 453a, 453a/1, 454, 454/2.
spor majhne vrednosti - postopek v sporih majhne vrednosti - obligatornost glavne obravnave - sodba na podlagi pripoznave - nasprotovanje zahtevku - opustitev vložitve pripravljalne vloge - pripoznava zahtevka - ugovor zoper sklep o izvršbi - obrazloženo prerekanje navedb nasprotne stranke - zanikanje dejstev brez navajanja razlogov - aktivna legitimacija upravnika - nedovoljene pritožbene novote
Izdaja sodbe na podlagi pripoznave v tem postopku (ki je izšel iz izvršilnega postopka) ni bila mogoča, saj je tožena stranka že v ugovoru zoper sklep o izvršbi tožbenemu zahtevku nasprotovala.
popravni sklep – dediči – smrt stranke – procesno pooblastilo – vročanje pooblaščencu – preklic pooblastila
Sodbo (sklep) je mogoče popraviti kadarkoli, tudi po njeni pravnomočnosti. Izdaja popravnega sklepa je del istega pravdnega postopka, ker se s popravnim sklepom le popravljajo določeni podatki, kot je bilo to v konkretnem primeru, ko je bilo treba namesto umrlega kot tožečo stranko navesti njegove dediče.
Sodišče prve stopnje je pravilno navedlo, da popis daril, ki je enostranska listina, še ne dokazuje, da je obdarjenec stvari sprejel kot darilo.
Tožnik obsežno navaja, kaj vse je delal skupaj z zapustnikom, kako je pomagal pri pridobivanju na kmetiji in kako je opravil tudi znatna vlaganja v kmetijo. Sodišče prve stopnje je izločitveni zahtevek obravnavalo posebej za obdobje do leta 1980 (do odselitve tožnika) in nato za obdobje od leta 1980 do leta 1996, ko tožnik ni več živel na kmetiji.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0079584
ZIL-1 člen 18, 18/1, 18/1-a, 121, 121/1, 121/1-g, 122a. ZPP člen 8, 212, 214, 214/1, 214/2, 227, 227/1.
zahtevek za plačilo odškodnine - evropski patent - slovenski patent za izdelek - s patentom zavarovan izum - kršitev patenta - kršeči izdelki - pristojnost slovenskega sodišča - mednarodna pristojnost sodišča - trditveno in dokazno breme - začetek kršitve patenta - trajanje kršitve - trenutek prenehanja kršitve - splošno pravilo glede dokaznega bremena - porazdelitev dokaznega bremena - prikrajšanje pravnega položaja ene stranke - sodno naročilo - razkritje dokaznih sredstev nasprotne stranke - dokazi v spoznavnem področju kršitelja - lajšanje procesnega položaja imetnika pravice industrijske lastnine - opustitev predložitve dokazov - načelo proste presoje dokazov - neugodna dokazna ocena - podatki o prodajni mreži - podatki o kupcih - predložitev izvirnikov listin - listine iz notranjega poslovanja - proizvodni nalogi - poročila o izdelavi - višina odškodnine - objava sodbe - namen objave sodbe - pravni interes za objavo sodbe
Bistvo 122.a člena ZIL-1 je v tem, da lahko sodišče s sklepom naloži nasprotni stranki (kršitelju) predložitev dokaznih sredstev, ki so pri njej. S tem se eni stranki naloži razkritje dokaznih sredstev, do katerih bi sicer nasprotna stranka ne imela dostopa, če bi se uporabljale zgolj določbe ZPP. Takšno sodno naročilo mora biti v zvezi z zatrjevano kršitvijo pravice industrijske lastnine. Omejitev glede tega, na kaj se lahko takšen sklep nanaša, sicer ni: lahko se nanaša na katerikoli znak dejanskega stanu kršitve.
Zakonodajnega motiva za uvedbo 122.a člena ZIL-1 vsaj v zvezi s patentom ni težko najti. Patent daje upravičenje, če gre za izdelek, tretjemu preprečiti izdelovanje, uporabo, ponujanje v prodajo, prodajo in uvažanje izdelka. Če kršitelj zgolj izdeluje izdelek v državi, v kateri ima imetnik patenta patentiran nek izum, je to samo po sebi prepovedano. Praviloma pa želi takšen izdelek spraviti v promet. Že prodajo na nacionalnem trgu je pogosto težko ugotoviti, zlasti še glede obsega. S prodajo v inozemstvo postane ugotavljanje kršitve le še mnogo težje, saj se izdelek lahko znajde na nepregledno velikem svetovnem trgu. Pretirano bi bilo pričakovati od imetnika pravice industrijske lastnine, da išče kršeče izdelke zgolj za to, da dokazuje nadaljevanje kršitve, če so dokazi v spoznavnem področju kršitelja. 122.a člen ZIL-1 imetniku pravice industrijske lastnine tako bistveno olajšuje procesni položaj. Vse to velja seveda le, če je bila dokazana vsaj prva kršitev.
122.a člen ZIL-1 močno presega prvi odstavek 227. člena ZPP, ker se nanaša na vsakršno dokazno sredstvo in ne le na listine. Še pomembneje kot to pa je, da mora nasprotna stranka predložiti „dokazna sredstva, s katerimi razpolaga“. To pomeni, da lahko sodišče naloži predložitev dokaznih sredstev, ki jih lahko tudi le opiše in jih mu ni treba precizno označiti. Praviloma to niti ni mogoče.
Potem, ko sodišče naloži razkritje dokazov nasprotni stranki, je sedaj ta stranka tista, ki mora prepričati sodišče, da je res predložila vsa razpoložljiva dokazna sredstva. Če dokazov ne bo predložila in za to tudi ne bo navedla opravičljivega razloga, bo to zanjo neugodno. Sodišče bo presodilo predložene dokaze, vendar pa tudi opustitev predložitve dokazov tiste stranke, ki je bila pozvana k predložitvi dokazov. Sodišče bo sicer odločilo po načelu proste presoje dokazov. Pri tem bo sodišče štelo za dokazano dejstva, ki jih je trdila tožeča stranka, če se je nasprotnik (tožena stranka) izmikala predložitvi verodostojnih dokazov, tožeča stranka pa je sama predložila vsaj tiste dokaze, ki jih (vendarle) ima. Posledica bo neugodna dokazna ocena za samo toženo stranko, ki bo v bistvu pripeljala do obrnjenega dokaznega bremena.
Za odločitev v tej zadevi torej niti ni pomembno, ali je D. GmbH uspelo dokazati, da je prav G. d. o. o. še storila kakšno kršitev po 31. 7. 2009, ali ne, in do kdaj so se kršitve nadaljevale. Odločilno je ravnanje G. d. o. o. po tem, ko je prvostopenjsko sodišče naložilo razkritje dokazov po 122.a členu ZIL-1.
Namen predložitve izvirnikov listin iz notranjega, podjetniškega poslovanja je preizkus pravilnosti obrambnih trditev G. d. o. Po G. d. o. o. sestavljeni zbirniki seveda tega preizkusa niti na načelni ravni ne omogočajo. Nastali so na način, ki si ga je izbrala G. d. o. o. in ga niti D. GmbH niti sodišče ni moglo preizkusiti. Iz tega razloga ne dajejo nikakršnega jamstva, da so v njih zapisane trditve resnične. S takšnim ravnanjem torej sama G. d. o. o. ni v ničemer zadostila svojemu bremenu, ki ga je nosila.
Tudi po prenehanju kršitve pravni interes na objavi sodbe torej ne preneha. Prav tako ne odpade pravni temelj za objavo sodbe. D. GmbH je namreč z zahtevkom na objavo sodbe zahtevala zgolj to, do česar je upravičena po pododstavku g) 1. odstavka 121. člena ZIL-1.
razveza pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin – pogodba o plačevanju dosmrtne rente – poravnava – spremenjene okoliščine – posledice prometne nesreče – prenehanje opravljanja dejavnosti zaradi starosti – pričakovano dejstvo – normalno tveganje
Pritožbeno sodišče soglaša s sodiščem prve stopnje, da bo namen poravnave dosežen, dokler bo toženka trpela posledice poškodb iz prometne nesreče in bo zaradi njih nesposobna za dela, za katera je bila nesposobna ob sklenitvi poravnave. O odpadlem namenu bi bilo tako mogoče govoriti le, če bi se posledice toženkinih poškodb iz prometne nesreče zmanjšale oziroma če bi izzvenele.
Pri poklicni dejavnosti je predvidljivo in logično, da jo oseba enkrat v prihodnosti dejansko preneha opravljati v celoti. Tožnica bi ob sklenitvi poravnave morala predvideti, da toženka (ob pomoči drugih) ne bo profesionalno čebelarila do smrti, temveč bo v prihodnosti, vsaj pri starosti 74 let, kolikor je bila stara v letu 2010, s tem v celoti prenehala.
PRAVO DRUŽB – KORPORACIJSKO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO
VSL0072551
ZGD-1 člen 50, 50/2, 52. ZNP člen 37. ZIZ člen 4, 20a, 20a/3, 21. ZPPIPP člen 432, 432-3. ZPSto-2 člen 2, 2-21, 41, 41/4, 41/5.
sodno imenovanje poslovdje v družbi z omejeno odgovornostjo – zadeve, o katerih sodišče odloča v nepravdnem postopku – pravni interes – izvršljivost notarskega zapisa – primernost izvršilnega naslova za izvršbo – zapadlost terjatve – dokazovanje zapadlosti – vročanje – predprocesna vročitev – priporočena poštna poišiljka – neuspel poskus vročitve – udeleženci postopka izbrisa
Predlog za imenovanje poslovodje preko sodišča lahko po drugem odstavku 50. člena ZGD-1 vloži vsakdo, ki ima pravni interes. Pravni interes je podan, če se predlagatelj nahaja v negotovosti, ki bo s sklepom o imenovanju odstranjena. Predlagatelj mora torej izkazati, da bo lahko z zase ugodno odločitvijo v tem postopku uresničil svoje pravno zatrjevano upravičenje, ki ga je primarno izrazil z možnostjo vložitve predloga za izvršbo na podlagi izvršljivega notarskega zapisa v skladu z 20.a in 21. členom ZIZ.
Če upnik vroča izjavo o zapadlosti terjatve dolžniku s priporočeno poštno pošiljko in pridobi dokaz o neuspelem poskusu vročitve, se šteje, da je bila izjava o zapadlosti terjatve dolžniku vročena (čeprav se je poštna pošiljka vrnila upniku), obvestilo pošte o priporočenem načinu vročitve pa se šteje za dokaz zapadlosti terjatve iz tretjega odstavka 20.a člena ZIZ
odškodnina – razžalitev dobrega imena in časti – vzročna zveza – trditveno in dokazno breme – znižanje tožbenega zahtevka v pritožbi
Tožnik zmotno meni, da bi moralo sodišče prve stopnje po uradni dolžnosti ugotavljati podatke o vzrokih za njegovo bolezen. V skladu z 212. členom ZPP je bilo na tožniku dokazno breme za dokazovanje vzročne zveze med zatrjevanimi ravnanji toženca in domnevno škodo. Čeprav je sodišče opravilo materialnopravno procesno vodstvo in ga pozvalo, da poda ustrezno dokazno ponudbo za svoje trditve, tožnik ni predlagal dokazov za ugotavljanje vzročne zveze med toženčevim ravnanjem in zatrjevanimi duševnimi bolečinami zaradi bolezni in njenega poslabšanja.
Kontragarancija sama po sebi nima kakšnih posebnih pravnih značilnosti, ki bi jo razlikovale od garancije, zato tudi ni posebej urejena v zakonu. Pravna ureditev, ki velja za garancijo, zato načeloma velja tudi za kontragarancijo.
delitev solastnine – prekinitev nepravdnega postopka – napotitev na pravdo – spor o dejstvih – lastništvo garaže in drvarnice – zemljiškoknjižno stanje – domneva lastninske pravice – manj verjetna pravica
Zemljiškoknjižno stanje izkazuje (nasprotno kot trdita pritožnika), da garaža in drvarnica nista v izključni lasti nasprotnih udeležencev. Na pritožnikih je, da dokažeta, da sta samo onadva lastnika teh objektov. Glede na vpise v zemljiški knjigi je trditev nasprotnih udeležencev manj verjetna.
razmerja med starši in otroki – stroški postopka – odločitev po prostem preudarku – pomanjkljivi razlogi – preizkus sodbe
Zakonodajalec je sodišču v zakonskih sporih in sporih v razmerjih med starši in otroki podelil diskrecijsko pravico, da lahko odloča po prostem preudarku. Vendar to ne pomeni, da je odločitev sodišča lahko arbitrarna in da zadostuje sklicevanje na zakonsko normo – 413. člen ZPP. Sodišče mora navesti razloge/okoliščine primera, na podlagi katerih je prišlo do zaključka, da je na mestu odločitev po prostem preudarku.