predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - sindikalni zaupnik - varstvo pred odpovedjo
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je pravno varstvo pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi po 112. členu ZDR-1 edinemu sindikalnemu zaupniku pri delodajalcu zagotovljeno absolutno in ne pogojno, ali pa je tudi v primeru, ko je pri delodajalcu samo en sindikalni zaupnik, vezano na pogoje sklenitve posebnega dogovora iz prvega odstavka 207. člena ZDR-1.
Revizija se dopusti glede vprašanj ali je odločitev sodišča o odškodninski odgovornosti delodajalca za škodo, ki je nastala tožnici in o soprispevku tožnice, materialnopravno pravilna.
odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - reorganizacija - delovne naloge - obseg del - potreba po delu
Poslovni razlog je podan tudi, če naloge, ki jih je delavec opravljal, še obstajajo, pa jih je delodajalec z drugačno organizacijo dela prerazporedil med druge delavce. Zaradi prerazporeditve nalog, delo delavca, ki je te naloge opravljal, pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi ni več potrebno.
Revizija se dopusti glede vprašanja ali je tožnik po drugem odstavku 5. člena uredbe o uvrstitvi formacijskih dolžnosti in nazivov v Slovenski vojski v plačne razrede upravičen do položajnega dodatka?
Na podlagi 390. člena ZPIZ-2 se prej veljavni predpisi uporabljajo le v primerih, ko se je postopek za uveljavitev pravice začel pred uveljavitvijo ZPIZ-2.
Tožnik neutemeljeno nasprotuje uporabi podzakonskega akta, s katerim se vsako leto določijo valorizacijski količniki za preračun plač iz prejšnjih let zavarovanja na raven povprečnih plač iz zadnjega koledarskega leta pred letom, v katerem ti veljajo. Podlaga za to je podana v četrtem odstavku 35. člena ZPIZ-2, ki pomeni le realizacijo drugega odstavka tega člena.
ZDR-1 člen 54, 54/2, 56. Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije (2006) člen 16, 16/2.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas - transformacija - manjši delodajalec
V primeru spora o zakonitosti sklenitve pogodbe o zaposlitvi za določen čas je dolžan tudi manjši delodajalec dokazati obstoj tistega razloga za njeno sklenitev, ki je v pogodbi o zaposlitvi naveden, ne pa obstoja drugega razloga, čeprav bi ta lahko predstavljal zakonski razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas. Niti drugi odstavek 54. člena ZDR-1 niti drugi odstavek 16. člena kolektivne pogodbe dejavnosti ne dajeta podlage za drugačen zaključek. Če obstoja razloga, ki je naveden v pogodbi o zaposlitvi za določen čas, ne dokaže, je takšna pogodba sklenjena v nasprotju z zakonom ali kolektivno pogodbo, zato se šteje, da je sklenjena za nedoločen čas.
predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga
V skladu s četrtim odstavkom 367b. člena ZPP mora stranka v predlogu za dopustitev revizije med drugim natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno. Toženka tega ni storila, saj razen nestrinjanja s stališči sodišča druge stopnje, konkretnega pravnega vprašanja oziroma vprašanj ni postavila.
ZPP-E Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (2017) člen 121, 125, 132. ZDSS-1 člen 31.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - nedovoljena revizija - novela ZPP-E - prehodne in končne določbe - zavrženje revizije
Ker revizija v tej zadevi ni bila dopuščena oziroma tožnica ni niti predlagala njene dopustitve, jo je revizijsko sodišče kot nedovoljeno zavrglo (377. člen ZPP v povezavi s prvim in drugim odstavkom 374. člena ZPP).
direktor - potek mandata - ugotovitev nezakonitosti odpovedi - izplačilo razlike v plačah - višina
Upoštevajoč odškodninski temelj povračila v primeru nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi, delavcu pripada nadomestilo plače v znesku, ki je potreben, da postane njegov premoženjski položaj takšen, kakršen bi bil, če ne bi bilo nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi (glej tudi 169. člen OZ). To pomeni, da mu pripada nadomestilo tiste plače, kot bi jo prejel, če bi delal, kar vključuje tudi morebitna zvišanja plače, uskladitve, dodatna izplačila plač ipd. Zato se v takih in podobnih primerih ni mogoče vedno nasloniti na določbo sedmega odstavka 137. člena ZDR-1, ki določa nadomestilo plače v višini povprečne mesečne plače delavca za polni delovni čas v zadnjih treh mesecih; takšna višina nadomestila v nekaterih primerih namreč ne pokrije celotnega prikrajšanja.
V konkretnem primeru je pogodbeno določilo jasno: direktorici pripada nadomestilo plače v višini njene direktorske plače še za tri mesece po prenehanju mandata (torej tri mesece po 30. 6. 2013), ne pa tudi kasneje. Tako iz pogodbe jasno izhaja, da tožnica, tudi če bi delala, ne bi bila več upravičena do plače za delovno mesto direktorice, kateri je mandat potekel, temveč do plače za delovno mesto, ki jo je bil v skladu z 12. členom pogodbe o zaposlitvi delodajalec dolžan ponuditi tožnici. Takšna ureditev je tudi logična posledica razumevanja, da je višja plača (lahko) vezana prav na opravljanje nalog direktorja v času njegovega mandata (oziroma v tej zadevi še tri mesece po tem), po poteku tega pa na ustrezno drugo zaposlitev, ki ni več zaposlitev direktorja.
ponovna odmera pokojnine - notranji odkup delnic - odločba Ustavnega sodišča - nova odločba - učinek za naprej
Na podlagi 4. točke izreka odločbe Ustavnega sodišča št. U-I-239/14 in Up-1169/12 z dne 26. 3. 2015 je ponovna odmera omogočena tudi v primerih kot je tožničin, v katerih niso bile izpolnjene procesne predpostavke za uveljavitev izrednih pravnih sredstvih po splošnih procesnih pravilih, saj toženki nalaga izdajo novih odločb ne glede na to, koliko časa je preteklo od dokončnosti odločbe o priznanju in odmeri pravice. To za tožnico predstavlja pozitiven odstop od zakonsko določenih možnosti posega v pravnomočno odločbo, saj v nasprotnem primeru tožnici v letu 2015 ne bi bilo mogoče odmeriti pokojnine v višjem znesku. Glede učinkovanja nove odločbe Ustavno sodišče ni odstopilo od tretjega odstavka 183. člena ZPIZ-2, po katerem nova odločba učinkuje za naprej, temveč je v zvezi s ponovno odmero pokojnine tudi samo v 5. točki izreka odločbe z dne 26. 3. 2015 izrecno določilo takšen učinek nove odločbe.
predlog za dopustitev revizije - nepopoln predlog - zavrženje predloga
Predlog za dopustitev revizije ne vsebuje nobenega konkretnega pravnega vprašanja, o katerem naj odloči vrhovno sodišče. Konkretna in natančna opredelitev spornega pravnega vprašanja je bistvena sestavina predloga za dopustitev revizije, ki je predlagatelj ne more prepustiti vrhovnemu sodišču.
V času, ko je tožena stranka dala pooblastilo odvetniku za vložitev revizije, oseba, ki je dala to pooblastilo, ni imela več položaja zakonitega zastopnika tožene stranke. Zato ta oseba v imenu tožene stranke ni mogla veljavno pooblastiti odvetnika za vložitev revizije. Ker reviziji ni bilo priloženo veljavno pooblastilo, ni dovoljena, zato jo je Vrhovno sodišče zavrglo.
Pravica do izplačila 20 % pokojnine je vezana na izpolnjevanje pogojev za priznanje pravice do starostne pokojnine po splošnih predpisih oziroma brez upoštevanja dodane dobe obveznega dodatnega in poklicnega zavarovanja. Ker tožnik na dan vložitve vloge teh pogojev ni izpolnjeval, je bil njegov zahtevek za priznanje pravice do izplačila 20 % starostne pokojnine utemeljeno zavrnjen.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - nevestno opravljanje dela - delo na projektih - reintegracija - sodna razveza
Sodišči prve in druge stopnje sta v okviru trditev strank ugotovili, da očitek, da tožnica ni opravljala nalog vodenja in izvajanja domačih in tujih projektov, ni utemeljen, saj je tožnica to delo prav v spornem obdobju opravljala in je prav zaradi dela upravičeno pojasnila razloge za neprijavo na projekt. Intenzivnost obremenitve tožnice in dejanske količine dela s projektom toženka ni posebej in konkretno izpostavljala. Celo ko je tožnica navedla in opisala, da je šlo za zahteven projekt, ki je po njenem zahteval štiri mesece dela, toženka tega ni zanikala v smislu konkretnega nestrinjanja s tem. Tudi revizijske navedbe o dolžnosti upoštevanja količinske (ne)obremenjenosti tožnice so splošne, saj toženka niti v reviziji ne konkretizira dejstev o tem, da projekt H. ni zahteval tolikšnega angažmaja tožnice, da se ta ne bi mogla (ustrezno) pripraviti in prijaviti na druge projekte.
V zvezi z odločitvijo o reintegraciji tožnice se revizijsko sodišče delno strinja z revizijo toženke, da sta se sodišči nekoliko pretirano ukvarjali in poudarjali osebne okoliščine tožnice kot „okoliščine in interese obeh pogodbenih strank za nadaljevanje delovnega razmerja“ (prvi odstavek 118. člena ZDR-1). Vendar tudi teh okoliščin ni mogoče zanemariti, predvsem pa je pomembno, da revizija ne izpodbija tudi drugih razlogov, na katerih temelji ta odločitev – tj. zanikanju navedb toženke v zvezi z možnostjo „usmerjanja“ tožnice, da bi se pripravljala na projekte in jih vodila, da toženka zanjo nima dela, da gre za utemeljevanje predloga za razvezo z vsebino razloga za odpoved pogodbe o zaposlitvi, v zvezi z mobingom itd.
direktor - pogodba o poslovodenju - nezakonita razrešitev - odškodnina - kršitev pogodbe - pozitivni pogodbeni interes - odpravnina
Tožnik uveljavlja odškodnino zaradi nezakonite razrešitve in ne zaradi prenehanja delovnega razmerja, saj je bilo prenehanje delovnega razmerja dejansko avtomatična posledica razrešitve. Škoda je tožniku nastala zaradi nezakonite razrešitve, torej zaradi kršitve pogodbe, in ne zaradi njene odpovedi, ki je predstavljala le izvršitev razrešitve. Posledično do vzpostavitve delovnega razmerja in do prejemkov iz delovnega razmerja ni bil upravičen in jih tudi ni zahteval. To pa ne pomeni, da ni upravičen do odškodnine za škodo, ki mu je nastala zaradi nezakonite razrešitve, torej zaradi nezakonite prekinitve statusno pravnega razmerja oziroma kršitve pogodbe. Ker je z nezakonito razrešitvijo prenehalo statusnopravno razmerje med strankama, toženka obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi do tožnika - to je omogočanje opravljanja funkcije direktorja do izteka mandata - ni izpolnila.
spor o pristojnosti - izvršba - začasna odredba - pristojnost okrajnega sodišča
Vloga, ki je predmet tega spora, se nanaša na izvršilni postopek upnika Republike Slovenije zoper dolžnika A. A.; v tem postopku je bila dovoljena izvršba, katere prekinitev (odlog?) predlaga dolžnik s „predlogom za začasno odredbo“. Ne glede na dovoljenost oziroma samo naravo takšnega predloga je pomembno, da ne gre za vlogo, ki bi jo bilo mogoče šteti za začasno odredbo, vloženo pred začetkom spora. Po II/3 točki 99. člena Zakona o sodiščih je za odločanje v zadevah izvršbe in zavarovanja, če zakon ne določa drugače, pristojno okrajno sodišče. Drugače zakon npr. določa za primere iz 101. člena ZS, vendar v konkretni zadevi ne gre za nobenega od teh primerov.
predlog za dopustitev revizije - neplačilo sodne takse - domneva umika predloga za dopustitev revizije
Toženka v odrejenem 15 dnevnem roku sodne takse ni plačala. Prav tako v tem roku ni vložila ugovora zoper plačilni nalog iz razlogov, na katere je bila posebej opozorjena. Prav tako ni zaprosila za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse.
Vrhovno sodišče je zato v skladu z določbo tretjega odstavka 105.a člena Zakona o pravdnem postopku štelo, da je predlog za dopustitev revizije umaknjen.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev pogodbenih ali drugih obveznosti - nezmožnost nadaljevanja delovnega razmerja - izguba zaupanja
Sodišče je v skladu z uveljavljeno sodno prakso pri presoji, ali je delovno razmerje mogoče nadaljevati do izteka odpovednega roka v okviru „vseh okoliščin“ pravilno upoštevalo predvsem naravo in težo kršitve, v okviru „vseh interesov obeh pogodbenih strank“ pa, kako je kršitev vplivala na medsebojno razmerje med njima.
Po določbi točke b) prvega odstavka 5. člena ZDSS-1 je delovno sodišče pristojno za spore o pravicah, obveznostih in odgovornostih iz delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem. Ker med tožencem in drugim tožnikom ni obstajalo delovno razmerje, v sporu med tema strankama ni podana stvarna pristojnost delovnega sodišča.