ZDR-1 člen 110, 110/1, 110/1-1. KZ-1 člen 241, 241/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev z znaki kaznivega dejanja - kazenski postopek - rok za podajo odpovedi
Seznanitev z obtožnico lahko predstavlja relevantno točko, od katere prične teči subjektivni rok za podajo odpovedi, vendar ne v vsakem primeru. Če gre za kompleksne obtožbe, če so podlaga za obtožnico indični dokazi, obtoženi pa očitke v obtožnici zanika, je mogoče, da delodajalec zgolj s seznanitvijo z obtožnico še ne ugotovi razloga za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi delavcu.
ponovna odmera pokojnine - notranji odkup delnic - odločba Ustavnega sodišča - pravnomočnost - nova odločba - učinek za naprej
Odločba toženke z dne 4. 9. 2004 o priznanju pravice do starostne pokojnine od 20. 9. 2004 dalje je postala formalno in materialno pravnomočna. To pomeni, da po poteku pritožbenega roka zavezuje obe stranki, četudi je nepravilna, torej tudi če je bila osnova za odmero pokojnine določena napačno in ni temeljila na vseh plačanih prispevkih, ki bi se sicer morali upoštevati.
Na podlagi 4. točke izreka odločbe Ustavnega sodišča št. U-I-239/14 in Up-1169/12 z dne 26. 3. 2015 je ponovna odmera omogočena tudi v primerih kot je tožnikov, v katerih niso bile izpolnjene procesne predpostavke za uveljavitev izrednih pravnih sredstvih po splošnih procesnih pravilih, saj toženki nalaga izdajo novih odločb ne glede na to, koliko časa je preteklo od dokončnosti odločbe o priznanju in odmeri pravice. Glede učinkovanja nove odločbe pa Ustavno sodišče ni odstopilo od tretjega odstavka 183. člena ZPIZ-2, po katerem nova odločba učinkuje za naprej, temveč je v zvezi s ponovno odmero pokojnine tudi samo v 5. točki izreka odločbe z dne 26. 3. 2015 izrecno določilo takšen učinek nove odločbe.
zavrženje revizije - pravni interes za revizijo - odpoved pogodbe o zaposlitvi - dve odpovedi - pravnomočnost
Tožnici je delovno razmerje pri toženki zakonito prenehalo že 28. 5. 2014 na podlagi izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, ki je predmet tega spora, ni imela učinkov na tožničino delovno razmerje. Na podlagi slednje bi namreč tožnici delovno razmerje pri toženki (dne 12. 7. 2014) prenehalo zgolj v primeru ugotovljene nezakonitosti izredne odpovedi z dne 27. 5. 2014.
Tožnica nima pravnega interesa za vloženo revizijo, saj se z odločitvijo o reviziji njen pravni položaj ne bi v ničemer izboljšal. Revizija se namreč nanaša zgolj na presojo zakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 7. 3. 2014, ta pa ob upoštevanju sedaj že pravnomočne odločitve v zvezi z izredno odpovedjo z dne 28. 5. 2014, ni posegla v njeno delovno razmerje pri toženki in njene pravice iz delovnega razmerja.
direktor - odpoklic - prenehanje pogodbe o zaposlitvi - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - pogodbena določila
Neutemeljeno je stališče toženke, da je tožniku delovno razmerje prenehalo z odpoklicem s funkcije izvršnega direktorja in pisnim obvestilom o tem ter da zato sodišče ne bi smelo presojati očitkov v izredni odpovedi, ker je bila ta dala zgolj iz previdnosti. Toženka tožniku delovnega razmerja ni zaključila z odpoklicem 30. 9. 2013, niti ga o tem, da naj bi mu pogodba o zaposlitvi prenehala z odpoklicem, ni pisno obvestila. Z obvestilom z dne 30. 9. 2013 je tožnika obvestila zgolj o tem, da zoper njega uvaja postopek odpovedi pogodbe o zaposlitvi, kar pomeni, da ga je kljub odpoklicu še naprej štela za delavca v delovnem razmerju.
Določila tožnikove pogodbe o zaposlitvi (čeprav so nekoliko nejasna) omogočajo različne načine prenehanja delovnega razmerja, tako z odpoklicem samim, kot tudi po postopku izredne odpovedi, za katerega se je toženka sama odločila in ga izvedla.
predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - pobotni ugovor - neupravičena obogatitev - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Revizija se dopusti glede vprašanja bistvene kršitve določb postopka v zvezi z odločitvijo sodišča o pobotnem ugovoru toženca iz naslova neupravičene obogatitve.
delegacija pristojnosti - sorodstveno razmerje - sodnica - zakoniti zastopnik stranke
Okoliščina, da je zakoniti zastopnik tožene stranke mož sodnice sodišča, ki je stvarno in krajevno pristojno sodišče, bi lahko vzbudilo dvom o objektivni nepristranskosti sodišča in s tem v nepristranskost sojenja v konkretni zadevi.
ZDR-1 člen 143, 143/1, 143/2, 148, 148/6, 148/7. KPJS člen 45.
kolektivni delovni spor - izvrševanje kolektivne pogodbe - delo preko polnega delovnega časa - neenakomerno razporejen delovni čas - referenčno obdobje - nadure - policija - kompenzacija
Pri neenakomerni razporeditvi ter začasni prerazporeditvi delovnega časa se upošteva polni delovni čas kot povprečna delovna obveznost v obdobju, ki ne sme biti daljše od šestih mesecev. S tem je zakon določil referenčno obdobje, v katerem mora delodajalec opraviti izravnavo ur tako, da bo ob zaključku povprečna delovna obveznost znašala toliko ur, kot jih kot poln delovni čas določata zakon ali kolektivna pogodba. Za izravnavo ur s prenašanjem v naslednja referenčna obdobja v citiranih določbah ni podlage. Kljub temu je nasprotna udeleženka odredila koriščenje presežka ur v naslednjem referenčnem obdobju, saj do popolne izravnave znotraj referenčnih obdobij ni prišlo, zato je sodišče tako odrejene ure pravilno štelo za kompenzacijo.
Neenakomerna razporeditev delovnega časa pomeni, da je delovni čas v okviru šestmesečnega referenčnega obdobja v določenem časovnem obdobju lahko trajal več kot znaša redna (dnevna ali tedenska) delovna obveznost in v preostalem časovnem obdobju manj; moral pa se je v referenčnem šestmesečnem obdobju izravnati. Če so po koncu referenčnega obdobja ostale ure neizravnane, predstavljajo te ure delo preko polnega delovnega časa (nadure).
Sodišče druge stopnje je sodbo sodišča prve stopnje spremenilo le iz razloga, da bi časovno omejilo obdobje, za katerega priznava reparacijo, in sicer do vrnitve tožnice nazaj na delo, ter da bi besedo "plača" nadomestilo z izrazom "nadomestilo plače." Pri tem pa je zneske in datume, kot jih je v izreku sodbe zapisalo sodišče prve stopnje napačno povzelo, čeprav iz obrazložitve jasno izhaja, da jih ni imelo namena spreminjati.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija delovnega razmerja za določen čas v delovno razmerje za nedoločen čas - krajši delovni čas - zaposlitev pri drugem delodajalcu
Kadar sodišče ugotovi nezakonitost prenehanja pogodbe o zaposlitvi delavcu, ki je bil zaposlen za polni delovni čas, pa se je po prenehanju delovnega razmerja za polni delovni čas zaposlil pri drugem delodajalcu, v skladu z ustaljeno sodno prakso lahko prizna delovno razmerje le za obdobje, ko ni bil zaposlen pri drugem delodajalcu. Za vmesno obdobje mu gre lahko kvečjemu odškodnina v višini razlike med plačo, ki bi jo prejel od delodajalca, pri katerem mu je nezakonito prenehalo delovno razmerje in plačo, ki jo je prejel pri drugem delodajalcu, seveda, če do takšne razlike prihaja. Na ustrezen način je to pravilo treba uporabiti tudi, ko gre za nezakonito prenehanje pogodbe o zaposlitvi, ki je bilo sklenjeno za čas, krajši od polnega delovnega časa.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je bilo materialno pravo pravilno uporabljeno glede opredelitve, ali tudi nošenje uniforme, spoštovanje Pravil Slovenske vojske in pravil obnašanja v vojaški bazi ter nedovoljenost zasebnih izhodov iz baze vplivajo na presojo, da pripadnik ne koristi tedenskega počitka oziroma pomenijo opravljanje dela za delodajalca oziroma pomenijo, da tedenski počitek pripadniku ni omogočen.
pokojnina - dodana doba - izpolnjevanje pogojev - policist
Tožnik na dan vložitve vloge ni izpolnjeval pogojev za priznanje pravice do starostne pokojnine po 27. členu v zvezi s 398. členom ZPIZ-2, s tem pa niso izpolnjeni pogoji za priznanje pravice do izplačila 20% starostne pokojnine.
ZDR-1 člen 49, 54, 54/1-6, 74, 74/1, 74/2, 77, 77-1, 200, 200/1, 200/2, 200/3. ZZ člen 39. ZPP člen 274.
vodstveni delavci - predčasna razrešitev - prenehanje pogodbe o zaposlitvi - določen čas - mandat - sodno varstvo
Predčasna razrešitev vodilnega delavca, ki ima pogodbo o zaposlitvi za določen čas, je sicer institut delovnega prava, vendar pa je njena edina pravna posledica prenehanje veljavnosti pogodbe o zaposlitvi. Predčasna razrešitev pomeni (tako kot potek mandata) prenehanje pogodbe. V primeru pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ki je sklenjena na podlagi prvega odstavka 74. člena ZDR-1, sta razrešitev in prenehanje pogodbe neločljivo povezani pravni dejstvi. Po datumu razrešitve, ki pomeni hkrati prenehanje pogodbe o zaposlitvi, delavec ne more več zahtevati odprave kršitve pri delodajalcu, saj je takšna zahteva smiselna, če kršitev še traja. Če pa ima za posledico prenehanje pogodbe o zaposlitvi, tedaj nastopi situacija iz tretjega odstavka 200. člena ZDR-1, ki od delavca terja neposredno vložitev tožbe v 30 dnevnem roku.
Sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi po tem, ko prejšnja preneha (nezakonito) veljati, ne pomeni sporazumnega prenehanja veljavnosti prejšnje pogodbe o zaposlitvi. Sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi na takšen način tudi ne pomeni spremembe pogodbe.
ZDSS-1 člen 53, 53/1, 53/1-1, 53/2. ZPP člen 184, 184/2. ZDR člen 206.
podjetniška kolektivna pogodba - kolektivni delovni spor - ugotovitveni in dajatveni zahtevek - trinajsta plača - zastaranje
Predlagatelj je ob ugotovitvenem zahtevku, ki ga je postavil že v predlogu in ki ima podlago v 1. točki prvega odstavka 53. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih, na prvem naroku za glavno obravnavo postavil še dajatveni zahtevek, ki ima podlago v drugem odstavku 53. člena ZDSS-1. Ta namreč določa, da sodišče v primerih iz 1. točke prejšnjega odstavka (to je takrat, ko ugotovi kršitev pravic ali obveznosti iz kolektivne pogodbe) lahko glede na naravo razmerja na zahtevo posameznega udeleženca naloži drugemu udeležencu izpolnitev določene obveznosti. Sam zakon tako predvideva, da v kolektivnem delovnem sporu predlagatelj lahko, ob ugotovitvenem zahtevku na ugotovitev kršitev pravic ali obveznosti iz kolektivne pogodbe, postavi tudi dajatveni zahtevek, da se nasprotnemu udeležencu naloži izpolnitev določene obveznosti npr. plačilo plače in podobno. Gre torej za uveljavljanje drugega zahtevka od obstoječega, kar v celoti ustreza definiciji spremembe tožbe po drugem odstavku 184. člena ZPP.
Stališče sodišča druge stopnje, da terjatev, o kateri je bilo odločeno z dajatvenim delom sodbe, ni zastarana, temelji na zmotni presoji, da predlagatelj z uveljavljanjem dajatvenega zahtevka na prvem naroku za glavno obravnavo ni spremenil tožbe.
Ob uveljavljanju terjatve na izpolnitev obveznosti iz Podjetniške kolektivne pogodbe na prvem naroku za glavno obravnavo dne 18. 1. 2018 je petletni zastaralni rok že potekel. Ker je nasprotni udeleženec ugovarjal zastaranje terjatve, je ta del tožbenega zahtevka treba zavrniti.
predlog za dopustitev revizije - ugoditev predlogu - dopuščena revizija - odškodninska odgovornost - neizvedba dokaza z zaslišanjem priče
Revizija se dopusti glede vprašanja pravilne uporabe materialnega prava o odškodninski odgovornosti toženca in glede bistvene kršitve določb postopka zaradi neizvedbe dokaza z zaslišanjem prič.
ZDR-1 člen 85, 85/2, 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - visokošolski učitelj - vabilo na zagovor - seznanitev s kršitvijo - hujša kršitev - možnost nadaljevanja delovnega razmerja do izteka odpovednega roka
Sodišče je pravilno uporabilo materialno pravo, ko je presodilo, da je tožena stranka izpolnila svojo obveznost iz drugega odstavka 85. člena ZDR-1, da pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi delavca pisno seznani z očitanimi kršitvami in mu omogoči zagovor. Drugi odstavek 85. člena ZDR-1 izrecno določa, da se pisna seznanitev lahko opravi tudi po elektronski pošti na elektronski naslov delavca, ki ga zagotavlja in uporabo nalaga delodajalec. Pisna seznanitev je bila tožniku poslana 16. 3. 2016, to je naslednjega dne po tistem, ko tožnik ni izvedel zadnjega predavanja pri izbirnem predmetu A. in šest dni pred nastopom bolniškega staleža, ki je bil tožniku (za nazaj) odobren za čas od 22. 3. 2016 do 27. 4. 2016. Pisna seznanitev z očitanimi kršitvami, ki je vsebovala tudi vabilo na zagovor, je bila tožniku tako poslana v času, ko je bil dolžan uporabljati službeno elektronsko pošto in ga pri tem ni moglo ovirati zdravstveno stanje, zaradi katerega mu je bil odobren bolniški stalež.
Tožnik izpolnjuje pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine po posebnem predpisu, to je po Zakonu o policiji v povezavi s 399. členom ZPIZ-2, ne pa po 27. členu ZPIZ-2, saj ob vložitvi zahtevka ni dopolnil zahtevane starosti 53 let in 10 mesecev. Zato je bilo materialno pravo pravilno uporabljeno in njegov zahtevek za izplačilo 20% starostne pokojnine utemeljeno zavrnjen.
dve odpovedi pogodbe o zaposlitvi - izredna odpoved delavca - izredna odpoved delodajalca - učinkovanje odpovedi
V času, ko je tožena stranka podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku, je ta pogodba že prenehala veljati na podlagi tožnikove odpovedi, zato odpoved tožene stranke ni mogla imeti pravnih učinkov, ne glede na to, ali bi na njeni podlagi tožniku delovno razmerje sicer lahko prenehalo že s prvim dnem odsotnosti z dela. To bi se lahko zgodilo le, če ne bi bilo ovire, da je bila pogodba pred tem že odpovedana in je ta prva odpoved takrat še veljala. Povedano drugače: odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je podala tožena stranka bi s prvim dnem tožnikove odsotnosti z dela lahko učinkovala le, če bi ta pogodba še veljala v času delodajalčeve odpovedi.
ZPP člen 367a. ZJU člen 149, 149/2. Kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (1992) člen 24.
predlog za dopustitev revizije - ugoditev predlogu - dopuščena revizija - kraja opravljanja dela - premestitev
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali sprememba lokacije opravljanja dela v okviru širše opredelitve kraja opravljanja dela šteje za premestitev ter posledično veljajo omejitve, ki jih ZJU in KPND določata za premestitev oziroma razporeditev.
ZDR-1 člen 110, 110/1, 110/1-1. KZ-1 člen 241, 241/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev z znaki kaznivega dejanja - kazenski postopek - rok za podajo odpovedi
Pri ugotavljanju, kdaj je pričel teči subjektivni rok za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, je treba upoštevati vse okoliščine konkretnega primera in ugotoviti, kdaj je bila pristojna oseba seznanjena, da je delavec kršil pogodbeno ali drugo obveznost iz delovnega razmerja, kot tudi, da ima njegova kršitev vse znake kaznivega dejanja.