odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovodna oseba - pogodba o zaposlitvi za določen čas - razrešitev - delovno razmerje za nedoločen čas - mirovanje pogodbe o zaposlitvi - kogentna zakonska določba
Določba o mirovanju pravic obveznosti in odgovornosti iz pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas po četrtem odstavku 49. člena ZDR-1 ima naravo kogentne določbe, ki je delavec in delodajalec ne moreta obiti z drugačnim dogovorom v pogodbi o zaposlitvi za določen čas. Takšen dogovor bi namreč pomenil za delavca manj ugodno določitev pravic od tistih, ki jih določa zakon, kar je v nasprotju z drugim odstavkom 9. člena ZDR-1.
Ob tem ni pravno relevantno, da je bil dogovor o prenehanju veljavnosti pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas sklenjen v pogodbi o zaposlitvi za opravljanje funkcije predsednika uprave, ki je bila sklenjena za določen čas in ki je temeljila na 73. členu ZDR-1. Šesta alineja prvega odstavka 73. člena ZDR-1 se nanaša na pogodbo o zaposlitvi, ki je sklenjena na podlagi 73. člena ZDR-1. Zato se tožnik v pogodbi o zaposlitvi za opravljanje funkcije predsednika uprave niti na podlagi šeste alineje prvega odstavka 73. člena ZDR-1 ni mogel dogovoriti za prenehanje prejšnje pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas (glede katere je nastopilo mirovanje pravic obveznosti in odgovornosti).
ZPP člen 367a. ZSPJS člen 22e. Uredba o delovni uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela za javne uslužbence (2008) člen 2, 4.
predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - dodatek za povečan obseg dela
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- ali je pravilna presoja, da je tožnik upravičen do dodatka za povečan obseg dela;
- ali naloge, ki jih je tožnik opravljal (pomivanje oken, praznjenje košev, čiščenje orožja, vzdrževanje vozil) predstavljajo dodatne naloge, ki bi tožnika upravičevale do dela plače za povečan obseg dela ali pa gre pri navedenih nalogah zgolj za konkretizacijo nalog, ki spadajo v delokrog tožnikovega delovnega mesta hišnik IV (tekoče vzdrževanje objektov, naprav in opreme ter manjša popravila le teh);
- ali samo dejstvo, da določena naloga, ki jo opravlja tožnik na delovnem mestu, za katerega ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, sovpada s katero od nalog drugega delovnega mesta, pomeni, da je tožnik upravičen do dodatka za povečan obseg dela.
pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - razlogi za pritožbo - napačni razlogi - zavrnitev pritožbe
Razlogi iz drugega odstavka 357. a člena ZPP za izpodbijanje sklepa sodišča druge stopnje niso razlogi, zaradi katerih se sodišče druge stopnje odloči razveljaviti sodbo sodišča prve stopnje, temveč so to razlogi za vračanje zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje, čeprav bi v skladu z določbami ZPP to sojenje (morebiti ob dopolnitvi postopka) moralo opraviti sodišče druge stopnje ali bi sodišče druge stopnje tudi očitane kršitve določb postopka lahko odpravilo samo oziroma bi to celo moralo storiti (drugi odstavek 354. člena ZPP).
predlog za dopustitev revizije - nedovoljen predlog - zavrženje predloga
Tožnik je vložil predlog za dopustitev revizije, pri čemer pa ni izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit. ZPP v 367.č členu določa, da sodišče vlogo zavrže, če predlogu za dopustitev revizije ali reviziji ni priložen dokaz o izpolnjevanju pogojev iz četrtega odstavka 86. člena ZPP. Ker tožnik predlogu za dopustitev revizije ni priložil dokazila o tem, da ima opravljen pravniški državni izpit, je vrhovno sodišče njegov predlog na podlagi 377. člena ZPP v zvezi z 367.č členom ZPP kot nedovoljen zavrglo.
predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - razvrstitev v plačni razred - policist - stavkovni sporazum - napredovanja - prenos
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je odločitev, da tožnik pri premestitvi iz delovnega mesta, ki je bilo uvrščeno v V. tarifni razred, na delovno mesto, ki je uvrščeno v VI. tarifni razred, ni upravičen do prenosa doseženih napredovanj, v okoliščinah konkretnega primera materialnopravno pravilna.
predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - odmera stroškov - disciplinski postopek - odvetniška tarifa
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je pri odmeri stroškov, ki so nastali pri zastopanju v disciplinskih postopkih, dopustna smiselna uporaba tar. št. 15 OT, glede na to, da OT v tar. št. 14 posebej ureja stroške postopka, ki nastanejo v disciplinskih in drugih postopkih za varstvo pravic delavcev.
ZDSS-1 člen 43, 43/4. ZIZ člen 10, 10/1, 15. ZPP člen 377, 384, 384/1.
predlog za dopustitev revizije - zadržanje učinkovanja odpovedi pogodbe o zaposlitvi - nedovoljen predlog - začasna odredba - zavrženje predloga
Zakonodajalec je revizijo omejil le na tiste sklepe, izdane v postopkih izvršbe in zavarovanja, s katerimi je zavržen ali zavrnjen predlog za izvršbo. To pomeni, da zoper druge sklepe, izdane v tovrstnih postopkih, torej tudi sklep o začasni odredbi, revizija na podlagi določb ZIZ ni predvidena.
S sklepom o izdaji začasne odredbe postopek ni pravnomočno končan. Tak sklep nima dejanske narave sodbe, saj ne gre za odločanje o glavni stvari. Gre za postopek, ki teče vzporedno z glavnim postopkom in v katerem po naravi stvari dokončna odločitev sploh ne more biti sprejeta. Namen postopka za izdajo začasne odredbe je, da se stranki hitro in učinkovito zagotovi nujno potrebno, a le začasno varstvo, torej varstvo, ki traja največ do končne odločitve v glavni stvari. V konkretnem primeru pa gre celo za varstvo, ki traja le do pravnomočnosti odločitve o predlogu za izdajo začasne odredbe. Navedeno pomeni, da revizija zoper izpodbijani sklep ni dovoljena niti na podlagi določb ZPP.
predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - vojska - misija - tedenski počitek
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- Ali je sodišče druge stopnje kršilo določbe pravdnega postopka o trditvenem in dokaznem bremenu, ko je zavzelo stališče, da je dovolj, da je tožnik navedel: "Tiste dni, ko nisem imel operativnih nalog, torej tiste dni, ki so bili načrtovani kot dnevi tedenskega počitka, sem se med drugim moral udeleževati sestankov in opraviti priprave za delo naslednjega dne"?
- Ali sta sodišči storili bistveno kršitev določb pravdnega postopka po prvem odstavku 339. člena ZPP v povezavi z 8. členom ZPP?
- Ali sta sodišči prve in druge stopnje kršili določbe pravdnega postopka in pravilno uporabili materialno pravo glede stališča, da tožniku tedenski počitek ni bil zagotovljen, ker je izvajal priprave za naloge za naslednji dan?
- Ali sta sodišči prve in druge stopnje kršili določbe pravdnega postopka in pravilno uporabili materialno pravo glede stališča, da udeležba na sestankih pomeni kršitev pravice do tedenskega počitka?
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov - program razreševanja presežnih delavcev - ukrepi za preprečitev prenehanja delovnega razmerja - možnosti za nadaljnjo zaposlitev - ustrezna zaposlitev
Sodišče druge stopnje je zato zmotno uporabilo materialno pravo, ko je zavzelo stališče, da se za ustrezno zaposlitev v smislu petega odstavka 91. člena ZDR-1 šteje tudi zaposlitev, za katero se zahteva ista stopnja in vrsta izobrazbo, kot jo delavec dejansko ima. To stališče je v izrecnem nasprotju z jasno definicijo iz točke 3.2. Programa oziroma določbo petega odstavka 91. člena ZDR-1 in v nasprotju s tem povezano sodno prakso. Zakon delodajalcu ne nalaga obveznosti, da delavcu ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ponudi drugo (bodisi ustrezno bodisi neustrezno) zaposlitev. Na podlagi Programa je bila tožena stranka dolžna presežnemu delavcu ponuditi zgolj ustrezno zaposlitev v smislu petega odstavka 91. člena ZDR-1, ne pa tudi neustrezne.
Objektivna nepristranskost pristojnega sodišča bi lahko bila ogrožena, če bi to sodišče odločalo o pravilnosti obračuna plače sodnika, ki je funkcijo opravljal pri tem sodišču.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - ustalitev pristojnosti
Ker se je Okrajno sodišče v Mariboru izreklo za stvarno nepristojno šele s sklepom, ki je bil izdan po razpisu glavne obravnave, je o svoji nepristojnosti glede na drugi odstavek 19. člena ZPP sklepalo prepozno. Iz tega razloga je prišlo do ustalitve stvarne pristojnosti pri tem sodišču.
predlog za dopustitev revizije - nepopoln predlog - zavrženje predloga
Prva toženka ni zadostila formalnim pogojem iz četrtega odstavka 367.b člena ZPP. V predlogu za dopustitev revizije ni navedla, katero pravno pravilo naj bi bilo prekršeno, niti okoliščin, ki kažejo na pomembnost pravnih vprašanj, o katerih naj odloči vrhovno sodišče. Prav tako ni obrazložila, zakaj je sodišče druge stopnje sporna vprašanja rešilo nezakonito, ni izkazala obstoja sodne prakse vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitve sodišča druge stopnje odstopala, niti neenotnosti sodne prakse. Prva toženka v predlogu za dopustitev revizije izraža nestrinjanje z odločitvijo sodišča druge stopnje in uveljavlja revizijske razloga. Uveljavljanje revizijskih razlogov pa samo po sebi ne zadošča za dopustitev revizije.
izločitev višjega sodnika - zahteva za izločitev - izločitveni razlog
To, da odločitev sodišča druge stopnje, pri kateri so sodelovale višje sodnice, katerih izločitev se predlaga, za tožnico ni bila ugodna, ne pomeni, da so bile te sodnice pristranske. Dvom v nepristranskost sodnikov ni podan sam po sebi že tedaj, ko sodišče v posamezni zadevi zmotno in nepopolno ugotovi dejansko stanje, zmotno uporabi materialno pravo in stori bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Če se senat v konkretni zadevi ni opredelil do posameznih pritožbenih navedb, bi to lahko predstavljalo bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ki se obravnava v okviru pravnih sredstev zoper sodno odločbo in ne v okviru inštituta izločitve sodnika. Tudi okoliščina, da je bilo višji sodnici dodeljenih več zadev iste toženke, ne pomeni utemeljenega razloga za izločitev.
predlog za dopustitev revizije - zdravljenje v tujini - izčrpanje možnosti zdravljenja v domovini
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali sta sodišči druge in prve stopnje pravilno uporabili materialno pravo, ko sta pravni standard „izčrpane možnosti zdravljenja v Sloveniji“ napolnili s vsebino, kakršna izhaja iz izpodbijanih sodb.
pravica do dela s krajšim delovnim časom - neenakomerna razporeditev delovnega časa - starševsko varstvo
Ni dovolj, da delodajalec samo formalno utemelji svojo odločitev glede razporeditve delovnega časa delavca, ki uveljavlja svojo pravico do krajšega delovnega časa iz naslova starševskega varstva. Delodajalec mora sprejeti svojo odločitev s tehtanjem glede na potrebe delovnega procesa in zahtevo (družinske potrebe) delavca, pri čemer ima v izhodiščnem položaju sicer prednost varovanje pravice delavca iz naslova starševstva.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zloraba bolniškega staleža - odsotnost z dela zaradi bolezni - odpotovanje iz kraja bivanja
Osnovno pravilo, kot izhaja iz drugega odstavka 233. člena Pravil OZZ, je, da mora biti delavec, ki se zdravi doma, v času zadržanosti od dela na svojem domu. Odsotnost z doma je sicer mogoča, vendar izjemoma (v primerih, ki jih predvideva izpostavljeni člen), pa še to v okviru kraja bivanja. Pravila OZZ pri tem izrecno določajo, da je za odhod izven kraja bivanja vedno - torej za vsak odhod - potrebna izrecna odobritev osebnega zdravnika.
Navedena pravila mora delavec upoštevati tudi v času, ko delodajalcu sporoči, da izostaja z dela zaradi zdravstvenih težav, do prvega pregleda pri zdravniku, saj v tem času praviloma še nima posebnih navodil osebnega zdravnika. Delavec v tem času ne sme ravnati, kot da je v aktivnem bolniškem staležu (v smislu, da ima prosto gibanje), temveč ravno obratno - praviloma mora biti doma.
Tožnica je direktorici namenila grobe žaljivke in grožnje, na javnem mestu, vpričo strank, kar je ravnanje, ki ga delodajalec upravičeno ne more tolerirati. Delo v gostinskem lokalu, torej s strankami in na javnem mestu terja od delavca dostojno obnašanje in zmožnost obvladovanja. Pred strankami si noben delavec ne more dovoliti razreševanja osebnih konfliktov z nadrejenimi (in obratno), še zlasti pa ne na tako agresiven in žaljiv način, pa naj bo še tako nezadovoljen z delodajalčevim izpolnjevanjem pogodbenih obveznosti. Okoliščine na strani tožnice - užaljenost, vznemirjenost, temperament, nezadovoljstvo zaradi neizplačanega regresa in težave v zasebnem življenju - ne opravičujejo narave kršitve niti ne zmanjšujejo njene teže.