predlog za razveljavitev klavzule o pravnomočnosti in izvršljivosti zamudne sodbe - sklep o razveljavitvi odločbe sodišča prve stopnje - pritožba - zavrženje pritožbe
Zakon posebno pritožbo zoper razveljavitveni sklep predvideva le za primer, ko sodišče druge stopnje razveljavi sodbo sodišča prve stopnje in ne tudi v primeru, ko razveljavi prvostopenjski sklep.
Z arbitražno klavzulo morata stranki nedvoumno prenesti pristojnost za reševanje določenega oz. določenih sporov na arbitražo in jasno določiti, da gre za spor, ki ga bo dokončno rešila arbitraža oz. za katerega se stranki odrekata sodni pristojnosti. Določilo 6. člena Podjetniške kolektivne pogodbe ne predstavlja jasne in določne klavzule za reševanje spora o (ne)veljavni odpovedi podjetniške kolektivne pogodbe z arbitražo.
Ker arbitražna klavzula za reševanje spora v zvezi z (ne)veljavno odpovedjo kolektivne pogodbe med strankama ne obstaja, je že iz tega razloga neutemeljen predlog predlagatelja za imenovanje arbitrov, ki naj bi reševali takšen spor.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja - učitelj
Tožnik bi kot učitelj, ki je ustrezno strokovno usposobljen za svoje delo, moral ravnati s skrbnostjo dobrega strokovnjaka in v odnosu do otrok postopati strokovno, objektivno in etično, pri tem pa se vzdržati kakršnihkoli neprimernih fizičnih stikov. Tožnikovo ravnanje bistveno odstopa od zavez iz pogodbe o zaposlitvi (da se bo vzdržal ravnanj, ki škodujejo interesom delodajalca), pa tudi od načel in ravnanj, ki se zahtevajo od vsakega posameznika, še toliko bolj pa od učitelja.
ZDR člen 113. ZDR-1 člen 112, 112/1, 112/2. ZSDU člen 67.
odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove - predstavnik delavcev - varstvo pred odpovedjo
Če je bil ob sprejemu 113. člena ZDR (sedaj 112. člena ZDR-1) namen zakonodajalca zaščiti predstavnika delavcev med drugim tudi pred prerazporeditvijo (in celo znižanjem plače ter disciplinskim in odškodninskim postopkom), torej pred vsakim postopkom, ki bi spremenil njegov delovnopravni status ali ga omejeval oziroma oviral v njegovi aktivnosti, je treba nejasno določbo 112. člena ZDR-1 razlagati tako, da se nanaša tudi na primer odpovedi pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove pogodbe.
Neizpolnjevanje izobrazbenega pogoja ni ovira za priznanje delovnega razmerja tako pred kot tudi po nezakonitem prenehanju tega razmerja. Tožnik se utemeljeno sklicuje na 14. člena ZSPJS, ki določa, da javnemu uslužbencu pripada plača, ki je za dva plačna razreda nižja od osnovne plače delovnega mesta, na katerem delavec opravlja delo, če ima nižjo izobrazbo od zahtevane, saj iz te določbe jasno izhaja, da je posledica neizpolnjevanja izobrazbenega pogoja za zasedbo določenega delovnega mesta nižja plača ne pa neveljavnost pogodbe o zaposlitvi, v kolikor poseben zakon izrecno ne določa kaj drugega. V nasprotnem primeru bi tožnika, ki nezakonito ni imel sklenjene pogodbe o zaposlitvi obravnavali drugače kot delavca, ki prav tako ne izpolnjuje izobrazbenega pogoja, ima pa sklenjeno pogodbo o zaposlitvi. Za tako razlikovanje med delavci s faktičnim delovnim razmerjem in delavci s formalno sklenjenim delovnim razmerjem ni nobenega utemeljenega in upravičenega razloga.
delo na domu - odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove - organizacijski razlog - ekonomski razlog
Toženka je organizacijski razlog utemeljila s potrebo, da se kadrovske naloge ne izvajajo več na daljavo, in z oteženo komunikacijo, saj je bila tožnica, ki je delala na domu, pogosto nedosegljiva oziroma ni odgovarjala na klice. Zato njene zahteve, da delavka, ki dela na kadrovskem področju, to delo opravlja na sedežu delodajalca, ni mogoče označiti za nerazumno, ampak za povsem upravičeno.
Toženka je tožnici ponudila sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi za isto delo in pod enakimi pogoji, le na sedežu, ki je od njenega doma oddaljen 5 km. S ponujeno zaposlitvijo je ne bi postavila v manj ugoden položaj, kot ga imajo ostali zaposleni, saj je tožnica, ravno nasprotno, doslej uživala ugodnost, ki je drugi zaposleni niso imeli. Kot invalid III. kategorije tožnica ni imela omejitev glede kraja opravljanja dela, toženka pa ji je tudi z novo pogodbo zagotavljala enako delo z omejitvami, ki jih je tožnici zagotavljala odločba ZPIZ.
ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-1. Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji (1994) člen 39.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - učitelj - kriteriji za določitev presežnega delavca
KPVIZ v 1. točki 39. člena določa, da se kriterij delovne uspešnosti upošteva samo v primeru, če se je delovna uspešnost ocenjevala v zavodu eno leto pred uvedbo postopka za določanje presežnih delavcev. Zmotno je stališče tožnice, da bi morala toženka na podlagi navedenega določila upoštevati oceno za leto 2013, ki je bila izdana v letu 2014, in ne ocene za leto 2014, ker je bila ta izdana v letu 2015 oziroma manj kot leto dni pred uvedbo postopka za določanje presežnih delavcev. Iz navedenega določila ne izhaja, da mora delodajalec upoštevati oceno glede na datum njene izdaje.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - delo natakarja - neenakomerna razporeditev delovnega časa
Toženka je hotel v obmorskem kraju, kjer je turistična sezona značilno omejena le na toplejši del leta, ki mu sledi tako imenovana mrtva sezona. Zaradi tega odločitev o prehodu na sezonsko poslovanje ni nerazumna. Obdobje, med katerim je hotel zaprt, je tako dolgo, da ga, ob upoštevanju zakonskih omejitev glede trajanja delovnega časa, odmorov in počitkov v času obratovanja, s prerazporeditvijo delovnega časa ni mogoče pokriti. Toženka je tako tudi po presoji revizijskega sodišča dokazala obstoj poslovnega razloga za odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku.
ZTPDR člen 87. URS člen 154. ZKolP člen 34, 34/2. ZDR-1 člen 9.
kolektivni delovni spor - veljavnost kolektivne pogodbe - odstop od pogodbe - objava
KPPN je bila objavljena v Uradnem listu RS, na enak način pa bi morale biti objavljene tudi vse njene spremembe in dopolnitve. Odstop predlagatelja od kolektivne pogodbe je pomenil spremembo kolektivne pogodbe na strani podpisnikov. "Kolektivna pogodba" ni samo akt, kot je bil sprejet v prvotnem besedilu, pač pa zajema tudi vse spremembe in dopolnitve, ki so nastale v času njene veljavnosti, zato morajo biti slednje objavljene na enak način, kot osnovno besedilo.
Delodajalec lahko delavcu s pogodbo o zaposlitvi prizna posamezno pravico, tudi če ta ni določena z nobeno kolektivno pogodbo, lahko pa se z njim dogovori za uporabo kolektivne pogodbe, ki sicer za delodajalca ne velja.
Tudi v primeru, ko kolektivno pogodbo na strani delodajalcev ne sklene samo asociacija z obveznim članstvom, ampak poleg nje tudi asociacija s prostovoljnim članstvom, v katero pa določen delodajalec ni včlanjen, kolektivna pogodba za tega delodajalca (ne pa tudi za druge delodajalce, ki so člani) preneha veljati z iztekom prehodnega obdobja iz 32. člena ZKolP (na dan 6. 5. 2009).
predlog za dopustitev revizije - ugoditev predlogu - dopuščena revizija - zavarovalna doba - delo na kmetiji
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je pogoj prijave v socialna zavarovanja, upoštevaje določila 48. in 50. člena ZTPPIZ, nujni pogoj oziroma odločilna okoliščina za priznanje zavarovalne (pokojninske) dobe.
izvedba dokaza - (ne)dovoljen dokaz - bistvena kršitev določb postopka - pomanjkljivost, ki jo je mogoče odpraviti
Sodišče druge stopnje očita sodišču prve stopnje bistveno kršitev določb postopka zato, ker dokaza ni izvedlo, to pa je pomanjkljivost, ki jo je na pritožbeni stopnji mogoče odpraviti.
– ali mora izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi na podlagi prve alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1 vsebovati tudi očitek delavcu glede njegovega subjektivnega odnosa - krivde do očitanih kršitev, še zlasti, če je oblika krivde (obarvani naklep) izrecni zakonski znak očitanega kaznivega dejanja,
– ali je sodišče pri presoji zakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi v okviru pravilne uporabe materialnega prava dolžno ugotavljati, ali je delodajalec v okviru dejanskih navedb, podanih v odpovedi, navedel vse znake očitanega kaznivega dejanja.
predlog za dopustitev revizije - ugoditev predlogu - dopuščena revizija - neupravičena odsotnost z dela - izplačilo plač
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je delodajalec dolžan delavcu izplačati plačo, ko ta ne pride na delo in razlogov za svojo odsotnost ne opraviči?
V očitku bistvene kršitve določb postopka (da sodba sodišča prve stopnje ne vsebuje pravno relevantnih dejstev za uporabo zakonskih določb, ki jih je sodišče prve stopnje uporabilo, podrejeno pa tudi, da ne navede posebne utemeljitve za odpravljeni del drugostopenjskega upravnega akta) se skriva vprašanje pravilne materialno pravne presoje, ki se je je sodišče prve stopnje lotilo poenostavljeno, vendar ob tem Vrhovno sodišče ne ugotavlja utemeljenih zakonskih razlogov za to, da bi takšne presoje ne opravilo pritožbeno sodišče samo, s tem saniralo očitano kršitev, takšna presoja pa bi lahko vplivala tudi na (hitrejšo) končno odločitev v zadevi.
ponovna odmera pokojnine - odločba Ustavnega sodišča - notranji odkup delnic - pravnomočna odločba - učinek za naprej
Tožena stranka je na podlagi odločbe Ustavnega sodišča št. U-I-239/14 in Up-1169/12 z dne 26. 3. 2015 izdala odločbo o ponovni odmeri pokojnine v postopku z izrednim pravnim sredstvom, določenim v 183. členu ZPIZ-2. V 5. točki izreka je Ustavno sodišče določilo učinkovanje odločbe o ponovni odmeri. Datum upravičenosti do višje pokojnine je vezalo na to, ali je nova odločba izdana po uradni dolžnosti ali na zahtevo stranke. V obeh primerih velja nova odločba in s tem tudi upravičenost do poračuna na tej podlagi od prvega dne naslednjega meseca, torej za naprej, od spremembe dalje.
predlog za dopustitev revizije - ugoditev predlogu - dopuščena revizija - sodna razveza pogodba o zaposlitvi - denarno povračilo namesto reintegracije - osnova
Revizija se dopusti glede vprašanja ali je sodišče druge stopnje pravilno uporabilo materialno pravo glede osnove za denarno povračilo po prvem odstavku 118. člena ZDR-1?
predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga
V predlogu za dopustitev revizije mora stranka natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče druge stopnje to vprašanje rešilo nezakonito.
ZDR-1 člen 87, 87/2, 109, 109/2, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2. ZJU člen 33, 33/1, 93. ZPol člen 1, 5. KZ-1 člen 30, 30/3, 183, 183/1, 183/3.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev z znaki kaznivega dejanja - policist - rok za odpoved - nemožnost nadaljevanja delovnega razmerja - izguba zaupanja
Za presojo pravočasnosti izredne odpovedi je odločilna dejanska ugotovitev, kdaj je bil o kršitvah tožnika obveščen generalni direktor Policije (in ne, kdaj je bila obveščena Policijska uprava A.). Teka roka ni mogoče vezati na vprašanje, kdaj bi moral biti delodajalec (generalni direktor) po navedenih ali drugih pravilih obveščen o kršitvah delavca, ampak je odločilnega pomena, kdaj je bil dejansko obveščen.
S tem, ko je tožnik dajal v promet zdravilo večjemu številu oseb (tudi izven Policije), ki je škodljivo za zdravje, zaradi česar ga v Republiki Sloveniji ni mogoče dobiti v prosti prodaji in bi se hkrati glede na delo, ki ga opravlja in osebne lastnosti moral in mogel zavedati, da ima takšno ravnanje znake kaznivega dejanja, je tožnik kršil prepoved iz 37. člena ZDR in prvega odstavka 13. člena pogodbe o zaposlitvi. Policist, ki naj bi bdel nad zakonitostjo ravnanj državljanov, krni ugled policije, če sam izvršuje znake kaznivega dejanja.
predlog za dopustitev revizije - ugoditev predlogu - dopuščena revizija - umik tožbe - izjava o umiku - različne pravne podlage
Revizija se dopusti glede vprašanj:
-ali je sodišče s tem, ko je v okoliščinah obravnavanega primera štelo, da je tožeča stranka umaknila del tožbe, zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka,
- ali je sodišče zagrešilo bistveno kršitev, ker o zahtevku ni odločilo na odškodninski podlagi.