spor o pristojnosti - ugotovitev obstoja delovnega razmerja - zavrženje tožbe - spor o pravicah in obveznostih iz razmerij med delavcem in delodajalcem - delovni spor
Zgolj zato, ker je sodišče del tožbe, ki se nanaša na zahtevek za ugotovitev obstoja delovnega zavrglo zaradi tega, ker tožba ni bila vložena v roku, ki ga določa zakon, ni prišlo do spremembe pravne narave reparacijskega dela tožbenega zahtevka. Še vedno gre za spor o pravicah iz delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem, zato je za tak spor v skladu s točko b. prvega odstavka 5. člena ZDSS-1 pristojno delovno sodišče.
ZPP člen 300, 300/1. ZDR-1 člen 110, 110/1, 118, 118/2.
dve odpovedi pogodbe o zaposlitvi - predlog za združitev postopkov - odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - nezakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi - denarno povračilo - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi
Prvi odstavek 300. člena ZPP določa, da se lahko v primeru, ko teče pred istim sodiščem več pravd med istimi osebami ali več pravd, v katerih je ista oseba nasprotnik različnih tožnikov ali raznih tožencev, vse te pravde s sklepom senata združijo za skupno obravnavanje, če se s tem pospeši obravnavanje ali zmanjšajo stroški. Zakon torej sodišče zgolj pooblašča, da več pravd lahko združi v skupno obravnavanje, ne določa pa da to mora storiti. Če se sodišče odloči, da pravd ne bo združilo, s tem ne stori bistvene kršitve določb pravdnega postopka.
ZPIZ-1 člen 15, 16, 16/1, 22, 22/3. ZMEPIZ-1 člen 80, 81.
ugotovitev lastnosti zavarovanca po uradni dolžnosti - podlaga za vključitev v zavarovanje - enoosebna družba - družbenik in poslovodna oseba - prihodki - samostojni podjetnik - načelo enakosti
Zakon zavarovanja oseb iz 16. člena ZPIZ-2 ne veže na poslovanje in obseg prihodkov družbe, temveč na pravni položaj oziroma organizacijsko obliko. Zanjo se vsak posameznik odloči sam, torej ali bo posloval kot fizična ali kot pravna oseba. Izbrana organizacijska oblika prinaša različne posledice na več področjih.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - odsotnost z dela - bolniški stalež - obveščanje delodajalca - nesporazum - krivda delavca - nezakonitost odpovedi
Tožnik je bil glede na svoje zdravstveno stanje in izvide specialistov prepričan, da ima bolniški stalež tudi v času od 11. 4. 2016 do 20. 4. 2016, oziroma da bo ta urejen. Da bo "uredil vse potrebno", mu je zagotovil nadomestni zdravnik, osebni zdravnik pa je kasneje tudi podal predlog za odobritev polnega bolniškega staleža. Tožnik je kot laik pod pojmom bolniški stalež oziroma začasna nezmožnost za delo razumel polni (8-urni) bolniški stalež, torej je bil prepričan v obstoj polnega bolniškega staleža. Povsem očitno je šlo za nesporazum, ki so mu botrovale napačno razumljene informacije zdravnikov.
Ker je bil tožnik prepričan, da je v bolniškem staležu za polni delovni čas tudi od 11. 4. 2016, mu opustitve obvestila o razlogu za izostanek ni mogoče šteti v škodo oziroma to ne predstavlja kršitve delovne obveznosti.
status zavarovanca - pravnomočna odločba - izredna pravna sredstva - razveljavitev po nadzorstveni pravici - ničnost
Tožnik je rok za uveljavitev odprave ali razveljavitve odločbe po nadzorstveni pravici zaradi očitno prekršenega materialnega predpisa po drugem odstavku 274. člena ZUP, zamudil. Predloga ni podal v predpisanem enoletnem roku od vročitve odločbe z dne 14. 8. 2012, podal ga je šele 5. 11. 2015.
Revizija neutemeljeno uveljavlja, da so podani razlogi za uveljavitev odprave ali razveljavitve odločbe po nadzorstveni pravici po 2. točki 274. člena ZUP. Ne gre za situacijo, da bi bila v isti zadevi pred tem izdana pravnomočna odločba, s katero je bila ta upravna zadeva ob enakem dejanskem in pravnem stanju rešena drugače.
Statusa brezposelne osebe ne pomeni zavarovanja za brezposelnost, razen v primeru in za čas, ko brezposelna oseba prejema denarno nadomestilo za primer brezposelnosti ali ji zavod za zaposlovanje plačuje prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje do izpolnitve pogojev za priznanje pravice do pokojnine.
Niso podani razlogi za ugotovitev ničnosti odločbe z dne 14. 8. 2012. Napačna uporaba materialnega ali procesnega prava ali napačno ugotovljeno dejansko stanje niso razlogi za ugotovitev ničnosti.
Možnosti za spremembo pravnomočne odločbe je v času priznanja pravice do starostne pokojnine tožeči stranki določal ZUP v četrtem odstavku 225. člena. Tožeča stranka te možnosti ni izkoristila. V letu 2011, ko je vložila novo zahtevo, pogoji za obnovo postopka po ZUP zaradi poteka rokov niso bili izpolnjeni. Na podlagi 4. točke izreka odločbe Ustavnega sodišča U-I-239/14 in Up-1169/12 z dne 26. 3. 2015, je ponovna odmera omogočena tudi v primerih, v katerih niso izpolnjene procesne predpostavke za uveljavitev izrednih pravnih sredstev po splošnih procesnih pravilih, torej ne glede na to, koliko časa je preteklo od dokončnosti odločbe o priznanju in odmeri pravice. Ustavno sodišče je v vseh primerih določilo uporabo tretjega odstavka 183. člena ZPIZ-2, po katerem nova odločba učinkuje za naprej.
subvencija tržne najemnine - oddaja dela stanovanja v podnajem - najem sob - bivalna enota - identifikacijska številka
Namen subvencije najemnine je pomoč najemnikom, ki se znajdejo v socialni stiski, torej socialno ogroženim, ker si primernega stanovanja ne morejo zagotoviti z lastnimi dohodki in najamejo stanovanje. Tožnik ima v najemu sobo s souporabo kuhinje in kopalnice, kar ustreza definiciji bivalne enote iz 6. člena SZ-1. 28. člen ZUPJS pa za bivalno enoto ne določa nobenih drugih pogojev ali omejitev. Stanovanje je opredeljeno kot funkcionalna enota, vendar lahko lastnik odda samo njegov del, ki je za najemnika bivalna enota in ustreza definiciji iz SZ-1.
ZPP v 373. členu določa, da se revizijo vloži pri sodišču, ki je izreklo sodbo prve stopnje, v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko. Glede na to, da je tožnik revizijo dne 2. 10. 2017 vložil neposredno na Vrhovno sodišče, jo je slednje – v skladu s pravili o pristojnosti – odstopilo v reševanje prvostopenjskem sodišču, ki je revizijo prejelo dne 4. 10. 2017, to je po izteku 30 dnevnega roka za vložitev revizije. Vloga tožnika tako ni bila vložena pravočasno, saj ni bila izročena pristojnemu sodišču pred iztekom roka.
V tem primeru ni mogoče uporabiti osmega odstavka 112. člena ZPP glede očitne pomote vložnika, saj zaradi vlaganja revizije preko pooblaščenca odvetnika, pri čemer je bila revizija ne le poslana, temveč tudi naslovljena na Vrhovno sodišče RS, te vložitve ni mogoče pripisati očitni pomoti.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja - sprememba kraja opravljanja dela - izostanek z dela
Širša opredelitev kraja opravljanja dela tožnici ni zagotavljala pravice do opravljanja dela v A. (ne glede na to, da je toženka tožnici to ugodnost nudila dolga leta), zlasti ob dejstvu, da tam toženka ni imela poslovnih prostorov in po ukinitvi projekta v A. ni opravljala svoje dejavnosti. Z zahtevo, da tožnica prične z delom v B., toženka ni segla preko okvira pogodbeno dogovorjenega kraja; stališče sodišča druge stopnje, da ji je na ta način le odredila delo v kraju, ki je bil dogovorjen s pogodbo o zaposlitvi, je zato pravilno.
Če delavec sklene pogodbo o zaposlitvi, s katero pristane na opravljanje dela v oddaljenem kraju, prevzame nase odgovornost za organizacijo prihoda oziroma prevoza na delo.
ZObr člen 57, 57/4, 57/4-6, 57/4-12, 57/9, 57/10, 58, 58/5. KZ-1 člen 54.
disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja - težja kršitev vojaške discipline - vojak - rok za zastaranje
Sodišči sta potrdili izrek najstrožjega disciplinskega ukrepa prenehanja delovnega razmerja (peti odstavek 58. člena ZObr). Pri tem sta upoštevali, da je tožnik s svojim ravnanjem večkrat in v daljšem časovnem obdobju kontinuirano težje kršil vojaško disciplino. Kot bistveno sta upoštevali tožnikov položaj in strogo hierarhično ureditev v vojski. Ravno zaradi visokega položaja se je od njega pričakoval višji nivo ravnanja in obnašanja, ker mora biti zgled drugim pripadnikom SV, hkrati pa s svojim ravnanjem predstavlja SV. Ob obstoju te okoliščine nenazadnje pa tudi dejstva, da je šlo za večje številko kršitev in da imajo dejanja tožnika znake kaznivega dejanja, na izbiro milejšega disciplinskega ukrepa niso mogle vplivati okoliščine, ki jih je navajal tožnik, in sicer da je starejši delavec, ki do obravnavane kršitve še ni bil disciplinsko kaznovan, in je bil za svoje delo tudi pohvaljen in nagrajen.
ZDR-1 člen 89/3. ZZ člen 38, 38/2, 38/3. ZOFVI člen 59, 59/3.
razrešitev ravnatelja - javni zavod - postopek razrešitve - razlogi za razrešitev - odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti
Tožnik kot ravnatelj je bil zadolžen in odgovoren za zakonito delo toženke kot njen zakoniti zastopnik. Manjše anomalije, ki naj bi bile tudi večinoma odpravljene, ne predstavljajo zadostnega razloga za razrešitev. Vendar nepravilnosti ni mogoče obravnavati ločeno oziroma vsako zase, temveč skupaj, kar privede do ugotovitve, da je bilo teh »anomalij« veliko in z različnih področij (šolstvo, varstvo pri delu, varstvo osebnih podatkov, delovnopravno varstvo, varstvo pred požarom). Vsaka opustitev ali nepravilnost sama zase res ni zadosten razlog za razrešitev, vse skupaj pa kažejo na tožnikovo sistematično opuščanje dolžnega nadzorstva.
ZJU člen 5, 6, 26. ZSPJS člen 2. ZDR-1 člen 10, 22, 89. Uredba o spremembi Uredbe o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v organih javne uprave in v pravosodnih organih (2014) člen 7.
kolektivni delovni spor - akt o sistemizaciji delovnih mest - podlaga za spremembo akta - javni uslužbenec - dodatek za dvojezičnost
Akt o sistemizaciji delovnih mest, ki je predmet presoje tega spora, ni nezakonit po vsebini (saj njegova vsebina ni v nasprotju s pozitivnimi predpisi), tudi sicer pa iz zakonodaje na tem področju ne izhaja, da delodajalec s spremembo takega akta ne more zasledovati cilja ustrezne zasedbe delovnih mest.
ZJU in ZSPJS ter ZDR-1 ne določajo, v katerih primerih oziroma pod katerimi pogoji lahko delodajalec vsebinsko poseže v spremembo sistemizacije delovnih mest, saj s tem v zvezi vsebujejo le postopkovne zahteve.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - zloraba poslovnega razloga - ukinitev delovnega mesta - reorganizacija
S sistemizacijo delovnega mesta pomočnika direktorja za finančno računovodsko službo ni prišlo zgolj do formalnega preimenovanja delovnega mesta vodje FRS - vodja II, ki ga je zasedala tožnica, temveč do drugačne organizacije del pri toženki. Po izvedeni reorganizaciji se na nobenem od delovnih mest ne opravljajo dela in naloge delovnega mesta vodja FRS - vodja II na enak način kot pred spremembo sistemizacije. Toženka je torej spremenila dotedanji način dela tako, da je potreba po opravljanju dela pod pogoji pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto vodja FRS - vodja II dejansko prenehala.
Reorganizacija dela ne pomeni nujno, da določenega dela ni več, temveč je lahko organizirano na drugačen način, prerazporejeno na druga delovna mesta.
delegacija pristojnosti - prenos pristojnosti - lažja izvedba postopka
Glede na prebivališče tožnika in zakonitih zastopnikov toženke (ki so predlagani za zaslišanje v tem sporu) ter njihovih pooblaščencev bo postopek mogoče hitreje in z manjšimi stroški izvesti pred drugim sodiščem.
pokojninska osnova - odmera - odločba Ustavnega sodišča - ponovna odmera - učinek za naprej
Na podlagi odločbe Ustavnega sodišča je ponovna odmera omogočena tudi v primerih, v katerih v času njenega sprejema niso bile izpolnjene procesne predpostavke za uveljavitev izrednih pravnih sredstev po splošnih procesnih pravilih, torej ne glede na to, koliko časa je preteklo od dokončnosti odločbe o priznanju in odmeri pravice do pokojnine. Glede učinkovanja nove odločbe je Ustavno sodišče določilo uporabo tretjega odstavka 183. člena ZPIZ-2, po katerem nova odločba učinkuje za naprej.
povrnitev stroškov zdravljenja v tujini - napotitev na zdravljenje v tujino - izčrpane možnosti zdravljenja - poseben obrazec
Obrazec S2/E112 se izda v primeru, kadar zavarovanec izpolnjuje pogoje za pridobitev pravice do načrtovanega zdravljenja v tujini v skladu s 44a. členom ZZVZZ (izčrpane možnosti zdravljenja v Sloveniji), ali pa pravice do načrtovanega zdravljenja v drugi državi članici EU, EGP ali Švicarski konfederaciji v skladu s 44b. členom ZZVZZ in Uredbo ES št. 883/2004 (preseganje najdaljše dopustne čakalne dobe ali preseganje razumnega časa). Če niso izpolnjeni zakonski pogoji, tožena stranka tega obrazca ne sme izdati, ne glede na višino stroškov zdravstvenih storitev in tudi, če teh sploh ni.
predlog za dopustitev revizije - ugoditev predlogu - dopuščena revizija - vzpostavitev delovnega razmerja za nazaj - zaposlitev pri drugem delodajalcu
Revizija se dopusti glede naslednjih vprašanj:
-ali je drugostopenjsko sodišče dolžno upoštevati navedbe tožeče stranke o sklenitvi pogodbe o zaposlitvi z drugim delodajalcem po vložitvi tožbe in pred zaključkom glavne obravnave na prvi stopnji,
-ali drugostopenjsko sodišče lahko ugotovi, da delovno razmerje tožeči stranki še vedno traja tudi za čas veljavnosti pogodbe o zaposlitvi z drugim delodajalcem?
Z vročitvijo začne odpoved učinkovati, podana pa ni šele, ko je delavcu vročena, ampak običajno prej. Če datum podaje odpovedi ni sporen, se šteje, da je odpoved podana z dnem, ki je naveden v odpovedi, če je sporen, pa ga mora delodajalec dokazati v skladu z dokaznim bremenom iz 82. člena ZDR. Vrhovno sodišče je glede datuma podaje odpovedi – kadar je ta sporen - zavzelo stališče, da je podana takrat, ko je iz delodajalčevih ravnanj razvidna namera, da naj odpoved, ki jo je sicer že sestavil, učinkuje.
Sodišče druge stopnje je spremenilo sodbo sodišča prve stopnje in je svojo odločitev oprlo na dejstva in dokaze, ki so bili navedeni v nasprotju s četrtim odstavkom 286. člena ZPP. S tem je zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP, ki bi lahko vplivala na zakonitost in pravilnost sodbe. Od vprašanja pravočasnosti podane odpovedi je namreč odvisna utemeljenost tožbenega zahtevka.
ZSV člen 100, 100/1, 100/4. Uredba o dopolnitvi uredbe o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialno varstvenih storitev (2003) člen 6, 29, 29/2, 31, 31/2.
storitev institucionalnega varstva - upravičenec - zavezanec za plačilo - otroci - občina - vrstni red - delna oprostitev plačila - prosti preudarek
V obravnavanem primeru je toženka tožnici (občini) naložila v plačilo razliko za storitev institucionalnega varstva, ne da bi pred tem ugotavljala okoliščine na strani zavezanca, ki bi bil po vrstnem redu plačil sicer pred njo za plačilo. Obveznost občine za plačilo razlike nastopi šele, če upravičenec in zavezanci sami niso zmožni plačati storitve institucionalnega varstva.
Pri zavezancu, ki ne poda vloge za oprostitev, ni mogoče enostavno šteti, da je plačilna spodobnost tolikšna, kolikor znaša oprostitev upravičenca, za kar se zavzema toženka. Zavezanca je treba predhodno seznaniti z možnostjo uveljavljanja oprostitve in pravnimi posledicami, če ne bo podal vloge za oprostitev, kar toženki nalaga drugi odstavek 29. člena Uredbe o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialno varstvenih storitev. Uredba v drugem odstavku 31. člena res omogoča odločanje na podlagi prostega preudarka, ko gre za nujne primere, vendar hkrati določa, da mora center za socialno delo razloge, na katerih temelji odločitev, natančno opredeliti v obrazložitvi odločbe. Zato sodišče druge stopnje utemeljeno opozarja, da morajo biti razlogi za odločanje po prostem preudarku v izpodbijanih posamičnih upravnih aktih utemeljeni na način, da bi bil mogoč preizkus meja in namena prostega preudarka.