CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VS00009589
ZPP člen 214, 214/2. OZ člen 179, 182.
odškodnina - poškodba pri delu - huda telesna poškodba - priznanje navedb - višina denarne odškodnine - pravična denarna odškodnina
Obe toženki v odgovorih na tožbo nista nasprotovali le temu, da so vtoževani zneski odškodnine pretirani in previsoki glede na sodno prakso, temveč je prva toženka tudi izrecno navedla, da se bo glede višine škode lahko bolj natančno izjasnila potem, ko bo pridobljeno izvedensko mnenje medicinske stroke. Podobno je navajala tudi druga toženka. Dejansko gre za izjavo, s katero lahko stranka prepreči učinek domneve priznanja dejstev, pri čemer je bil izpolnjen tudi nadaljnji pogoj iz drugega odstavka 214. člena ZPP, da ne gre za dejstva, ki se nanašajo na ravnanje te stranke ali na njeno zaznavanje.
ZPIZ-2 člen 16, 22, 22/3, 406. ZPIZ-2B člen 37, 37/1.
starostna pokojnina - lastnost zavarovanca - dvojni status - družbenik in poslovodna oseba - zmanjšanje pokojnine
V pokojninsko zavarovanje je vgrajeno načelo nezdružljivosti opravljanja kakršnegakoli dela ali dejavnosti in hkratnega uživanja pravic iz tega zavarovanja, to je aktivnega in pasivnega statusa hkrati. Z ZPIZ-2 je bila ukinjena možnost opravljanja dela oziroma dejavnosti v celoti in hkratnega uživanja polne pokojnine. Izjeme, torej kombinacijo dela oziroma opravljanja dejavnosti in prejemanja dela pokojnine ureja ZPIZ-2 za zavarovance, ki pričnejo opravljati delo oziroma dejavnost, ki je podlaga za obvezno zavarovanje iz 14., 15., 16. in 17. člena zakona, torej za vse tako imenovane aktivne statuse.
spor o pristojnosti - delovno razmerje - civilnopravno razmerje - plačilo za opravljena dela - podjemna pogodba
Za presojo stvarne pristojnosti v tem sporu je odločilno, ali gre pri vtoževanem plačilu za opravljeno delo za terjatev iz delovnega razmerja ali iz civilnopravnega razmerja.
poslovni razlog - reorganizacija - ukinitev delovnega mesta - prenehanje potreb po delu pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi - zloraba poslovnega razloga
Tožnici je bila odpovedana pogodba o zaposlitvi zato, ker se je delo delovnega mesta „sodelavec v programu“ porazdelilo med druge delavce. Tožena stranka je sicer na novo zaposlila „laičnega delavca“ za polovični delovni čas, vendar vsebina njegovega dela ni enaka vsebini dela „delavca v programih“. Tožničino delo je bilo pretežno strokovno; ta del sta prevzeli vodja programa in strokovna sodelavka. Le manjši del je bil operativne narave in ta del je prevzel (sedanji) „laični delavec“. Zato toženki zaradi zaposlitve „laičnega delavca“ ni mogoče očitati zlorabe, saj toženka s to zaposlitvijo ni nadomestila tožnice.
ZUTD člen 63, 63/2, 63/2-7, 68. ZDR člen 114, 114/1.
pravica do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti - odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - starejši delavec - posebno varstvo pred odpovedjo - odklonitveni razlog
Kljub temu, da je bila tožniku pogodba o zaposlitvi odpovedana v nasprotju z določbo prvega odstavka 114. člena ZDR o varstvu starejšega delavca pred odpovedjo iz poslovnega razloga, tožnik sodnega varstva zoper odpoved ni uveljavljal. S tem je izpolnjen razlog za odklonitev pravice do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti v skladu s sedmo alinejo drugega odstavka 63. člena ZUTD.
ZDR v drugem odstavku 114. člena izrecno določa, da posebno varstvo starejšega delavca pred odpovedjo ne velja zgolj v primeru, če delavec minimalne pogoje za starostno pokojnino pridobi v času prejemanja denarnega nadomestila za primer brezposelnosti in ne katerekoli druge pravice iz zavarovanja za primer brezposelnosti, npr. pravice do plačila prispevkov za socialno varnost po 68. členu ZUTD.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - poslovodna oseba - sodna razveza - reintegracija
Delodajalčeva nemožnost sprejeti odpuščenega delavca nazaj na delo se lahko kaže v objektivni nemožnosti delodajalca delavcu zagotoviti ustrezno delo glede na nezakonito odpovedano pogodbo o zaposlitvi kot tudi v subjektivno porušenem odnosu med delodajalcem in delavcem.
Uveljavljanje sodnega varstva praviloma ni okoliščina, ki bi opravičevala izgubo zaupanja v delo in osebnost delavca, vendar je treba v okoliščinah konkretnega primera upoštevati to okoliščino v povezavi s tožnikovim delovnim mestom oziroma položajem pri delodajalcu. Tožnik je zasedal mesto člana uprave in pred tem namestnika direktorja, torej vodstvena delovna mesta, za katera se zahteva visoka stopnja osebne integritete ter visoka stopnja zaupanja v vodenje s strani delodajalca oziroma lastnika. Od člana uprave kot delavca na eni izmed najvišjih funkcij se upravičeno pričakuje, da se bo držal sprejetih dogovorov oziroma zavez. Zaradi nespoštovanja dogovorov je zaupno razmerje, ki je med članom uprave in delodajalcem, odločilno in hkrati bistveno za nadaljnje sodelovanje, praviloma omajano ali celo porušeno.
Revizija sicer utemeljeno opozarja na to, da je sodišče druge stopnje odpoklic oziroma prenehanje mandata zmotno upoštevalo kot okoliščino, ki bi onemogočala reintegracijo, ker je imel tožnik sklenjeno delovno razmerje za nedoločen čas. Vendar dejstvo obstoja delovnega razmerja za nedoločen čas ob obstoju izgube zaupanja s strani tožene stranke v okoliščinah tega primera ne more biti odločilno.
ponovna odmera pokojnine - notranji odkup delnic - odločba Ustavnega sodišča - pravnomočnost - nova odločba - učinek za naprej
Tožeči stranki je bila z odločbo z dne 7. 8. 2000 priznana pravica do starostne pokojnine. Odločba je postala formalno in materialno pravnomočna in pravno učinkuje dokler ni odpravljena, razveljavljena ali spremenjena, pa čeprav je nezakonita. Možnosti za spremembo pravnomočne odločbe določata Zakon o splošnem upravnem postopku v četrtem odstavku 225. člena in 183. člen ZPIZ-2. Do izdaje nove odločbe velja pravnomočna odločba, tako v škodo kot v korist ene ali druge stranke.
Na podlagi odločbe Ustavnega sodišča je ponovna odmera omogočena tudi v primerih, v katerih niso izpolnjene procesne predpostavke za uveljavitev izrednih pravnih sredstev po splošnih procesnih pravilih, torej ne glede na to, koliko časa je preteklo od dokončnosti odločbe o priznanju in odmeri pravice.
SOCIALNO VARSTVO - SOCIALNO ZAVAROVANJE - USTAVNO PRAVO
VS00045377
ZSVarPre člen 4, 4/3, 8, 20, 23, 23/1, 52.
pravica do varstvenega dodatka - dohodkovni cenzus - enkratno izplačilo varstvenega dodatka - plačilo za nazaj - občasni neperiodični dohodki
Enkratno izplačilo skupnega zneska varstvenih dodatkov za nazaj predstavlja občasni, neperiodični dohodek, ki se mora povprečiti v skladu s prvim odstavkom 20. člena ZSVarPre.
Pri obravnavi revidentovega prejemka v relevantnem obdobju ne gre za pravno praznino. Niti v času odločanja veljavne določbe ZSVarPre niti kasnejše določbe ZUPJS ne predvidevajo izjeme pri upoštevanju enkratnega izplačila varstvenega dodatka za nazaj v okviru ugotavljanja dohodkovnega cenzusa. Na zakonski ravni so določeni dohodki oziroma premoženje izrecno izključeni iz upoštevanja v okviru ugotavljanja doseganja cenzusa. Odsotnost varstvenega dodatka oziroma enkratnega skupnega izplačila dohodka, ki bi bil sicer ob normalnem poteku stvari periodično plačan, med izjemami po sistemski razlagi ne pomeni pravne praznine, temveč nasprotno kaže na njegovo upoštevanje pri preverjanju pogojev za priznanje pravic.
direktor - sklep o prenehanju delovnega razmerja - sodno varstvo - pravni interes - pobot izplačila plače - soglasje delavca
Res je sicer, da v sklepu nikjer ni uporabljen izraz odpoved pogodbe o zaposlitvi in da v njem navedeni razlogi niso razdelani tako, kot bi se lahko pričakovalo od prava vešče osebe, vendar to ne spremeni dejstva, da je sklep po svoji vsebini in obrazložitvi sklep o prenehanju delovnega razmerja in s tem tudi o prenehanju za nedoločen čas sklenjene pogodbe o zaposlitvi.
Tožnik pisnega soglasja k pobotanju ni dal, zato njegova terjatev iz naslova nadomestila plače ni mogla prenehati na podlagi enostranskega pobota tožene stranke.
Dokazna ocena sodišča prve stopnje bi morala biti vestna in skrbna ter analitično pripeljati do zaključka o ugotovitvah dejanskega stanja. Take dokazne ocene sodišče prve stopnje ni opravilo, kot pravilno pa jo je sprejelo sodišče druge stopnje. Pavšalen zaključek sodišča druge stopnje – kljub pritožbenim navedbam v tej smeri – da je sodišče prve stopnje korektno povzelo vsebino izvedenih dokazov in svoje zaključke napravilo na podlagi pravilne dokazne ocene, ni utemeljen.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev z znaki kaznivega dejanja - kršitev delovnih obveznosti - pridobitev protipravne premoženjske koristi - javni uslužbenec
Eden od zakonskih znakov kaznivega dejanja po prvem odstavku 209. člena KZ-1 je, da je storilcu denar zaupan v zvezi z zaposlitvijo, kar pomeni, da mora imeti storilec pravico razpolagati z denarjem na pravno veljaven način.
Ni mogoče izključiti obstoja kršitve delavca samo zato, ker delodajalec o nečem ni izdal izrecnih navodil.
ZDR-1 člen 20, 20/1, 109, 109/2, 110, 110/1, 110/1-1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev - rok za podajo odpovedi - pravočasnost odpovedi
Tožena stranka ima enočlansko upravo oziroma predsednika uprave, ki toženo stranko zastopa brez omejitev, zato je pravilno stališče sodišča, da je pri presoji pravočasnosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi bistveno, kdaj je razlog za odpoved ugotovil predsednik uprave tožene stranke.
izredna odpoved - kršitev delovnih obveznosti - spor znotraj družinske skupnosti - razpolaganje s premoženjem družbe
Delavcu ni mogoče očitati kršitve delovne obveznosti, če to stori z védenjem in v soglasju z zakonitim zastopnikom družbe, zlasti ko gre za primer, kot je obravnavani: ko sta tožnica in direktor toženke zakonca, toženka pa kot pravna oseba njuno družinsko podjetje, v katerem sta oba tudi družbenika. Sodišče prve stopnje ima sicer prav, da tožnica in direktor kot družbenika ne bi smela na ta način razpolagati s premoženjem družbe, vendar je to lahko le predmet ugotavljanja skladnosti poslovanja družbe z zakonom. Za vprašanje, ali je mogoče tožničino ravnanje opredeliti kot kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja pa je ključnega pomena prav njuno medsebojno razmerje in razmerje do pravne osebe ter dosedanja praksa in dogovori glede razpolaganja s premoženjem družbe.
ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-1, 115, 115/1, 115/2. Direktiva Sveta 92/85/EGS z dne 19. oktobra 1992 o uvedbi ukrepov za spodbujanje izboljšav na področju varnosti in zdravja pri delu nosečih delavk in delavk, ki so pred kratkim rodile ali dojijo (deseta posebna direktiva v smislu člena 16(1) Direktive 89/391/EGS) člen 10.
odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu - varovana kategorija delavcev - starševstvo
Nadomestitev odsotne delavke med izrabo starševskega dopusta z drugim delavcem ne pomeni nezakonitosti oziroma dejanja, ki je potrebno za odpoved pogodbe o zaposlitvi v smislu drugega odstavka 115. člena ZDR-1.
Delodajalec lahko izvede reorganizacijo tako, da določena delovna mest, na katerih pride do zmanjšanja obsega del, ukine, naloge ukinjenega delovnega mesta pa razdeli med ostale zaposlene ali zunanje izvajalce.
ZDR-1 člen 118, 118/1. ZDR člen 111, 111/1, 111/1-1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - protipravna prilastitev - nezakonitost odpovedi - reintegracija - sodna razveza pogodba o zaposlitvi - okoliščine in interesi strank
Sodišče druge stopnje ni upoštevalo, da so se porušeno medsebojno zaupanje oziroma skrhani medsebojni odnosi odražali praktično skozi celoten sodni postopek. Materialnopravno zmotna je presoja, da dogodki izpred nekaj let (objava člankov v letu 2011 in 2012) ne vplivajo (več) na odločitev o sodni razvezi. Ni bilo ugotovljeno, da bi se zaupanje ponovno vzpostavilo ali da zaradi poteka časa med strankama ni več napetosti, ravno nasprotno. Da se medsebojni odnos med strankama od tedaj ni izboljšal, da nesoglasja niso izzvenela in da zaupanje še ostaja porušeno, je toženka smiselno ves čas navajala, pri čemer je nazadnje (z vlogo z dne 23. 1. 2017) opozorila na tožničino vlogo z dne 5. 3. 2016, iz katere naj bi to jasno izhajalo.
Zaradi zmotne materialnopravne presoje, da je sodna razveza nesorazmeren "ukrep" ob ugotovljeni nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi, da je obstoj okoliščin, ki utemeljujejo sodno razvezo soodvisen od dokazanosti kršitve, da okoliščine izpred nekaj let ne vplivajo na odločitev o sodni razvezi in da vsebine ene od vlog, ki je bila sicer dana v pritožbenem postopku zoper eno od v tem sporu razveljavljenih sodb ni mogoče upoštevati, se sodišči do relevantnih okoliščin, s katerimi je toženka utemeljevala predlog za sodno razvezo, nista vsebinsko opredelili, zato je dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno.
ZDR člen 110, 110/1, 110/1-1. KZ-1 člen 235, 235/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - znaki kaznivega dejanja - ponareditev ali uničenje poslovne listine
Tožnik izpostavlja, da ni šlo za poslovno listino, ki je pomembna za pravni promet. Ta revizijski ugovor ni utemeljen. Sodišče je pravilno ugotovilo, da je bil tožnik sopodpisnik pogodbe o odstopu terjatev z lažnimi podatki (lažno vsebino, ki se je nanašala na odstop terjatve in lažnim datumom). Že tožena stranka je v izredni odpovedi navedla, da gre za listino, ki je pomembna za pravni promet. Očitno je bil podpis lažne pogodbe pomemben, saj sicer ne bilo bilo nobene potrebe za njeno sklenitev. To izhaja tudi iz navedb tožnika, češ da je tožena stranka na ta način res „pomagala“ družbi A. in H. itd. in tudi izpovedi tožnika, da brez te pogodbe družba H. ne bi mogla družbi A. povrniti denarja, ki ga plačala toženi stranki.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga - pisno opozorilo pred odpovedjo - opredelitev kršitve
Toženka je očitke v pisnem opozorilu pred odpovedjo zadostno konkretizirala, saj je iz opisa razvidno kdaj in na kakšen način je tožnik kršil delovne obveznosti. Ni potrebno, da delodajalec do potankosti opiše sporni dogodek (npr. tako, da navede, kaj točno je tožnik izrekel nadrejeni). Posebej ob upoštevanju, da gre v konkretnem primeru za presojo pisnega opozorila, osnovni namen katerega je, da se delavca opozori na neustrezno ravnanje in odvrne od ponavljanja kršitev.
Zgolj dejstvo, da delavec nadrejenemu predstavi svoje (drugačno) mnenje sicer res ni mogoče šteti za kršitev delovnih obveznosti, lahko pa kršitev predstavlja, če se delavec ob tem neprimerno vede tako, da nadrejenega sploh ne posluša oziroma upošteva, mu ne pusti do besede ipd.
ZDR-1 člen 33, 37, 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zdravnik - hujša kršitev delovne obveznosti - izguba zaupanja
Za zakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni potrebno, da so ugotovljene prav vse kršitve, navedene v odpovedi, v kolikor že ena od njih sama zase predstavlja utemeljen in resen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
Dejstvo, da je tožnik nastavil kalijev klorid pacientu s hiperkalijemijo, ob vednosti, da bi vnos le-tega pri tem pacientu povzročil smrt in namerno vzbujanje prepričanja pri sodelavcih, da je storil kaznivo dejanje zoper življenje in telo, s čimer je pri njih povzročil zmedo in paniko, že samo po sebi predstavlja tako kršitev delovne obveznosti, zaradi katere je izredna odpoved utemeljena. Kršitev je tako podana že s samo odreditvijo kalijevega klorida na način kot je to storil tožnik, ne glede na to, ali je do vnosa v pacienta tudi dejansko prišlo.
invalidnost - priznanje pravic na podlagi invalidnosti - vzrok - poškodba pri delu - sprememba zakona
Do poškodbe, ki je vzrok invalidnosti tožnika, je prišlo v času veljavnosti ZPIZ-1, s katerim je bila ta opredeljena kot poškodba pri delu in jo je kot tako treba upoštevati tudi pri nadaljnjem odločanju. Prehodne določbe ZPIZ-2 ne vsebujejo nobene določbe, ki bi navedeno vprašanje uredila drugače. Zato sta sodišči druge in prve stopnje ravnali pravilno, ko sta vzrok tožnikove poškodbe pravno okvalificirali po zakonu, ki je veljal na dan njenega nastanka. Kvalifikacije, ki je bila že opravljena, kasneje, zaradi spremembe predpisa ni mogoče več spreminjati.
odmera pokojnine - odločba Ustavnega sodišča - ponovna odmera - učinek odločbe - učinek za naprej
V konkretnem primeru pogoji za obnovo postopka po ZUP in ZPIZ-2 zaradi poteka rokov niso izpolnjeni. Na podlagi odločbe Ustavnega sodišča pa je ponovna odmera omogočena tudi v primerih, v katerih niso bile izpolnjene procesne predpostavke za uveljavitev izrednih pravnih sredstvih po splošnih procesnih pravilih, torej ne glede na to, koliko časa je preteklo od dokončnosti odločbe o priznanju in odmeri pravice. Prav to za tožnika predstavlja pozitiven odstop od zakonsko določenih možnosti posega v pravnomočno odločbo. Glede učinkovanja nove odločbe je Ustavno sodišče določilo uporabo tretjega odstavka 183. člena ZPIZ-2, po katerem nova odločba učinkuje za naprej.