prekršek stanja - zastaranje pregona - neskladna gradnja - konec gradnje - čas storitve prekrška
Prekršek neskladne gradnje, to je gradnje v nasprotju s pogoji, določenimi z gradbenim dovoljenjem (prvi odstavek 180. člena ZGO-1) je storjen takrat, ko storilec preneha z ravnanji, ki pomenijo neskladno gradnjo oziroma ko je objekt dokončan (in takrat tudi začne teči zastaranje).
ZGO-1 člen 54, 54/4, 62, 62/2-1, 66, 70, 70/3, 70/4.
gradbeno dovoljenje – stranke v postopku – napačno prikazano vplivno območje – ekspertno mnenje
Ker iz ekspertnega mnenja, ki ga je pritožbi v upravnem postopku priložila prizadeta stranka, izhaja, da je vplivno območje v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja prikazano napačno, je odločitev sodišča prve stopnje in tožene stranke, da je prizadeta stranka upravičena sodelovati v postopku za izdajo gradbenega dovoljenja na podlagi tretjega odstavka 70. v zvezi s 1. točko drugega odstavka 62. člena ZGO-1, pravilna in zakonita.
Če iz obrazložitve gradbenega dovoljenja ne izhaja, da so bili presojani vsi vplivi na okolje, in zato ni mogoče ugotoviti, ali je predvidena gradnja skladna s PUP, se tako gradbeno dovoljenje odpravi.
ZGO-1 člen 22, 23. ZSPDPO člen 11, 11/7, 14. ZUS-1 člen 32.
ukinitev grajenega javnega dobra – ugoditev pritožbi – začasna odredba
Pogoje za ukinitev grajenega javnega dobra ureja 23. člen ZGO-1. To pomeni, da morata o ukinitvi grajenega javnega dobra lokalnega pomena odločati dva organa, in sicer mora pobudo za postopek dati občinski svet občine, kjer se nahaja grajeno javno dobro, odločbo o tem, ali se javno dobo ukine, pa mora po uradni dolžnosti v zvezi s pobudo občinskega sveta izdati občinska uprava.
Letni načrt razpolaganja s stvarnim premoženjem je splošni akt občine, vendar lahko vsebuje le stvarno premoženje, s katerim občina lahko razpolaga v smislu odtujitve oziroma omejitve rabe, to pa javno dobro ni.
ZDVGOMP člen 16, 25, 25/1-1, 27, 27/1-7. ZUS-1 člen 83, 83/2-2.
gradbeništvo - dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje po vsebini zadeve - enotno dovoljenje za gradnjo mejnega prehoda - razlastitev
Kot pogoj za dovoljenost revizije je mogoče uveljavljati samo pravna vprašanja, ki so pomembna po vsebini obravnavane zadeve, to je tista pravna vprašanja, od katerih rešitve je odvisna tudi odločitev v posameznem primeru. Vprašanje, ki ga revidenta izpostavljata kot pomembno pravno vprašanje, pa se po vsebini ne nanaša na izpolnjenost pogojev za izdajo enotnega dovoljenja, temveč na pogoje za uvedbo razlastitvenega postopka, kar pa ni predmet presoje v tem upravnem sporu.
gradbeno dovoljenje – stranke v postopku – solastnik – ni izkazana pravica graditi
Iz zemljiškoknjižnega izpiska izhaja, da je prizadeta stranka solastnica objekta, ki je predmet gradbenega dovoljenja, zato ima na podlagi 1. točke drugega odstavka 62. člena ZGO-1 pravico sodelovati v postopku izdaje gradbenega dovoljenja. Poseg na objektu je možen samo s soglasjem vseh solastnikov. Ker to ni izkazano, tožeča stranka ni izkazala pravice graditi, kar je eden od pogojev za izdajo gradbenega dovoljenja.
obnova postopka – enotno dovoljenje za gradnjo – pravočasnost predloga – subjektivni enomesečni rok
Obnova postopka za izdajo enotnega dovoljenja za gradnjo je dovoljena le v enomesečnem roku od tedaj, ko je stranka izvedela ali bi lahko izvedela za vsebino enotnega dovoljenja za gradnjo.
lokacijsko in gradbeno dovoljenje - obnova postopka – možnost udeležbe v upravnem postopku – objektivni rok za obnovo postopka – začetek teka roka za obnovo
Objektivni rok za obnovo postopka na podlagi 9. točke 260. člena ZUP začne teči z dnem vročitve odločbe strankam, ki so sodelovale v postopku.
gradbeno dovoljenje - obnova postopka – obnovitveni razlog – časovna veljavnost predpisa - predpis, veljaven v času odločanja - načelo zakonitosti
ZUP izrecno sicer ne določa, kateri zakon ali podzakonski predpis je treba glede na časovni vidik njegove veljavnosti uporabiti pri odločanju. Vendar je to praviloma zakon ali predpis, ki velja v času prvostopenjskega odločanja. Le v redkih vrstah upravnih stvari veljajo izjeme, kar izhaja tako iz načela zakonitosti (6. člen ZUP), kot tudi iz ustaljene upravnosodne prakse.
ZGO-1 člen 70, 70/3. ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3.
gradbeno dovoljenje – obnova postopka – stranka v postopku – vplivno območje - dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje
Po ustavljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča gre za pomembno pravno vprašanje le, če je od odločitve Vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali razvoj prava preko sodne prakse. Pomembno pravno vprašanje je treba po dikciji ZUS-1 presojati glede na vsebino obravnavane zadeve. Po ustavljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča se vprašanje, o katerem je Vrhovno sodišče že odločilo, ne šteje za pomembno pravno vprašanje.
Glede na prehodno določbo prvega odstavka 191. člena ZGO-1 se v postopku izdaje gradbenega dovoljenja presoja le, ali so izpolnjeni zahtevani pogoji za pridobitev gradbenega dovoljenja po določbah ZGO.
S pravnimi sredstvi zoper sklep o izvršbi se lahko uveljavljajo le razlogi, ki se nanašajo na izvršljivost odločbe in na določen način izvršbe, takšnih ugovorov pa tožnik v tožbi ni navajal.
gradbeništvo – dovoljenost revizije – trditveno in dokazno breme – pogoji za dovoljenost – hude posledice za stranko
Sama gradnja na sosednji parceli, ki je bila doslej nezazidana, še ne pomeni hudih posledic. Revidenta bi morala glede na pravila o trditvenem in dokaznem bremenu jasno in določno navesti, kakšne konkretne posledice ima zanju izpodbijana odločitev, in konkretne razloge, zaradi katerih bi bile te posledice zanju zelo hude, ter vse to tudi dokazati.
V primeru nelegalne gradnje gradbeni inšpektor odredi, da se gradnja ustavi ter da se že zgrajeni objekt v določenem roku na stroške inšpekcijskega zavezanca odstrani.
Kadar oseba namesto senika, za katerega si je pridobila upravno dovoljenje, zgradi povsem drug objekt, za katerega pa ni imela nikakršnega upravnega dovoljenja, gre za nelegalno zgrajen objekt.
ZUN člen 50, 51, 73, 73/1. ZGO člen 33, 33a. ZGO-1 člen 2, 2-12, 3, 3/1, 3/2, 152, 158, 200, 200/1.
ukrep gradbenega inšpektorja – gradnja brez upravnega dovoljenja – uporaba prejšnjih predpisov
Čeprav bi moral biti inšpekcijski ukrep izrečen na podlagi določbe prvega odstavka 73. člena ZUN, pa dejstvo, da je bil izrečen na podlagi določbe 152. člena ZGO-1, na pravilnost odločitve ni vplivalo. Ukrep, temelječ na določbah ZUN, je po vsebini namreč za tožnika enak, saj objekta tudi ob uporabi navedenih zakonov ne bi bilo mogoče ohraniti brez ustreznega upravnega dovoljenja.
legalizacija objekta – nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora – zastaranje – ugovor retroaktivne uporabe zakona
Odločba o odmeri nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora je vezana na izrečen inšpekcijski ukrep oziroma na legalizacijo nedovoljene gradnje. V času teh postopkov pa nezakonito zgrajen objekt še stoji in je prostor še vedno degradiran. Odmera nadomestila pa v času trajanja degradacije prostora ne zastara. Obveznost plačila nadomestila tudi ni določena za nazaj, temveč je zavezancu obveznost plačila naložena za stanje prostora, ki v času izdaje odločbe še traja.
nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora – izrek inšpekcijskega ukrepa
Po določbi petega odstavka 157. člena ZGO-1 mora inšpekcijski zavezanec plačati nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora na podlagi upravne odločbe, ki jo izda pristojni organ po uradni dolžnosti, kadar v postopku izdaje ustreznega upravnega dovoljenja ugotovi določeno vrsto nedovoljene gradnje, ali ko mu pristojni gradbeni inšpektor pošlje odločbo z inšpekcijskim ukrepom.
Okoliščina, da je revidentka že izvršila inšpekcijsko odločbo, tudi po mnenju revizijskega sodišča ne daje podlage za zaključek, da revidentka ni več zavezanka plačila nadomestila. ZGO-1 namreč ne določa, da bi v primeru, ko je nadomestilo odmerjeno, nedovoljen poseg pa kasneje odstranjen, obveznost plačila nadomestila prenehala.
ukrep gradbenega inšpektorja – gradnja brez gradbenega dovoljenja – enostavni objekt – izpodbijanje dejanskega stanja v reviziji – revizijska novota
Ker zgrajeni objekt glede na njegove lastnosti ni mogoče uvrstiti med enostavne objekte, bi morala tožeča stranka za gradnjo pridobiti gradbeno dovoljenje, ki ga pa ni, zato je bil utemeljeno izdan ukrep gradbenega inšpektorja.