skupno premoženje - tožba na ugotovitev obstoja in obsega skupnega premoženja - skrivanje premoženja pred upniki - skupno premoženje izvenzakonskih partnerjev - izvajanje dokazov - dokazna ocena sodišča prve stopnje - argumenti za zavrnitev dokaznega predloga - načelo proste presoje dokazov - pravica do izvedbe predlaganih dokazov - nedopustna vnaprejšnja dokazna ocena neizvedenih dokazov - načelo kontradiktornosti pri izvajanju dokazov - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - odločanje v mejah tožbenega zahtevka - posebno premoženje izvenzakonskih partnerjev
Pravica stranke do izvedbe dokaza ni absolutna. Po drugem odstavku 287. člena ZPP lahko sodišče zavrne predlagani dokaz, če oceni, da ni pomemben za odločitev, vendar mora pri tem ravnati tako, da ne poseže v strankino pravico do izjave. Sodišče lahko zavrne dokaze, ki so nepotrebni (ker je dejstvo že dokazano), irelevantni (ker dejstvo, ki naj bi ga dokazovali, ni odločilno) ali ker so dokazi popolnoma neprimerni za ugotovitev določenega dejstva.
Sodišče ne more izreči prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja samo za tisto kategorijo motornih vozil, v katero spada vozilo, s katerim je storil prekršek, zaradi katerega mu je bila izrečena stranska sankcija 18 kazenskih točk, temveč se prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja izreče za vse kategorije motornih vozil, ki jih je storilec imel vpisane v vozniško dovoljenje na dan storitve prekrška zaradi katerega mu je bilo izrečenih 18 kazenskih točk v cestnem prometu.
ZPP člen 80, 154, 154/1, 168, 168/2, 168/3, 168/4.. ZST-1 člen 11, 11/6.
odločitev o pravdnih stroških - plačilo sodne takse - taksna oprostitev - nagrada in stroški izvedenca
V obravnavanem primeru toženka v pravdi ni uspela (v celoti je uspela tožnica), zato mora tožnici povrniti vse njene upravičeno ji nastale pravdne stroške. Pravdni stroški tožnice pa zajemajo tudi sodno takso in so torej del pravdnih stroškov. Sicer je res, da je bila tožnica plačila sodne takse v postopku oproščena, vendar ta taksa kljub temu predstavlja del pravdnih stroškov, ki jih mora plačati nasprotnik te stranke.
ZFPPIPP člen 221a, 221b, 221b/2, 221d. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-6.
predlog za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave - začetek postopka poenostavljene prisiljene poravnave - pravna sredstva upnikov - zloraba postopka prisilne poravnave
Sodišče pri odločanju o začetku prisilne poravnave pazi tudi na morebitno zlorabo postopka poenostavljene prisilne poravnave. Če se izkaže, da dolžnik s predlogom sledi ciljem, ki so nasprotni z namenom postopka, tak predlog ni dopusten. Vendar pa sodišče prve stopnje ob odločanju o predlogu, ko razpolaga le s podatki, ki jih predloži dolžnik, presoja le procesne predpostavke za začetek postopka in preveri, ali je dolžnik priloži tudi vse potrebne listine.
Odsotnost vsebinske presoje ne sme omogočiti zlorabe tega postopka za doseganje ciljev, ki z zakonom niso predvideni; če se izkaže, da je dolžnik s predlogom za poenostavljeno prisilno poravnavo prekoračil dopustnost takega predloga, temu pravnega varstva ni mogoče nuditi.
Upnik je navedel dovolj konkretnih dejstev, ki bi, če se izkažejo za resnična, lahko kazali na zlorabo instituta poenostavljene prisilne poravnave. Pritožbene navedbe upnika so dopustne pritožbene novote, saj jih pritožnik doslej v postopku še ni mogel uveljavljati, bi pa lahko odločilno vplivale na presojo utemeljenosti predloga za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - JAVNA NAROČILA - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00048239
OZ člen 131, 631. ZJN-3 člen 94, 94/2, 94/3, 94/6, 94/7.
zahtevek podizvajalca do naročnika - predpostavke za neposredni zahtevek podizvajalca do naročnika - koneksnost terjatev - avtentična razlaga - konkretiziran poziv - razmerje med podizvajalcem in naročnikom - odškodninska odgovornost naročnika
Ustavno sodišče je z odločbo U-I-462/18-45 z dne 3. 6. 2021 določbe Poslovnika Državnega zbora, ki so predstavljale pravno podlago za sprejem avtentične razlage, razveljavilo z argumentacijo, da avtentična razlaga posega v ustavno opredeljene naloge sodišča ter tako krši načeli delitve oblasti ter neodvisnosti sodnikov. Ker je torej Ustavno sodišče jasno zapisalo, da institut avtentične razlage ni v skladu z Ustavo, se naziranje tožeče stranke, da bi bilo treba pri razlagi pogoja koneksnosti terjatev slediti avtentični razlagi, izkaže za protiustavno in mu višje sodišče ne sledi.
ZFPPIPP člen 291, 383b, 384, 384/2, 403, 403/1, 403/1-2.
postopek osebnega stečaja - ustavitev postopka odpusta obveznosti - ugovor upravitelja proti odpustu obveznosti - kršitev zakonsko določenih obveznosti stečajnega dolžnika - poročilo o stanju dolžnikovega premoženja - tuj bančni račun - zamolčanje podatkov - neresnična izjava
Pritožnik neutemeljeno navaja, da je povedal, da za izdelavo zaključne bilance nima niti denarja niti znanja, saj za ustavitev postopka odpusta obveznosti v konkretnem primeru ni bilo edino odločilno, da dolžnik kot podjetnik za A. A. s. p. ni predložil ustrezne dokumentacije za oddajo zaključne bilance. Kljub temu, da je sodišče prve stopnje potrdilo kot pravilno tudi ugotovitev upraviteljice, da je dolžnik v poročilu o stanju premoženja zamolčal, da ima poleg računa pri banki v Sloveniji, odprt še TRR pri banki v Avstriji, je dolžniku omogočilo, da navedeni račun sam zapre, česar pa ni storil niti v 15 dnevnem roku, ki mu ga je dalo sodišče, niti ni dolžnik v pritožbi karkoli omenil, zakaj tega v roku ne bi mogel storiti. Če pa je tako, mora dolžnik sprejeti posledice, ki so predpisane za primer, ko se izkaže, da je podal neresnično izjavo v poročilu. V konkretnem primeru o tem, da je v poročilu navedel vse transakcijske račune, čeprav jih ni. Kršitev obveznosti dati resnično izjavo po 384. členu ZFPPIPP predstavlja v skladu z določbo 2. točke prvega odstavka 403. člena ZFPPIPP ugovorni razlog proti odpustu obveznosti. Tega je v konkretnem primeru sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, pritožnik pa ga s pritožbo niti ni poskušal z ničemer ovreči.
Obrazložitev dokazne ocene mora biti takšna, da izčrpno in poglobljeno ter z razumno argumentacijo prepriča stranke in pritožbeno sodišče, kar v konkretnem primeru ni podano.
najemno razmerje - odpoved najemnega razmerja - socialna stiska najemnika
Da se lahko izogne odpovedi najemne pogodbe, mora najemnik pogoje iz 104. člena SZ-1 izkazati kumulativno, torej vse hkrati. Zgolj sklicevanje na socialno stisko ne zadostuje.
Dedni dogovor ni klasična pogodba civilnega prava, temveč se po uveljavljani sodni praksi, ker ima učinke sodne poravnave (306. člen ZPP), lahko izpodbija le po pravilih za izpodbijanje sodne poravnave.
Iz pritožbe izhaja, da tožnica pritožbe ni lastnoročno podpisala. Glede na to, da se skladno s 336. členom v postopku s pritožbo ne uporabljajo določbe 108. člena ZPP o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev, je sodišče nepopolno pritožbo, skladno s prvim odstavkom 343. člena ZPP, z izpodbijanim sklepom utemeljeno zavrglo.
posestno varstvo - motenje soposesti - preprečitev uporabe nepremičnine - parkirišče - parkirni prostor - razlaga tožbenega zahtevka - ugovor pravice do posesti - prekarij
Iz tožbenega zahtevka je razvidno, da tožeča stranka zahteva izključno posest nad parkirnimi mesti, kar pa je v nasprotju z načinom izvrševanja pred motilnim ravnanjem, saj je nesporno, da so parkirišče uporabljale vse pravdne stranke. A to še ne pomeni, da je tožbeni zahtevek nepravilno oblikovan (v smislu, da bi ga bilo treba zavrniti), saj je soposest v razmerju do izključne posesti manj in ne nekaj drugega.
nedovoljena pritožba - pritožba zoper del zahtevka o katerem ni bilo odločeno - posledice opustitve predloga za izdajo dopolnilne sodbe
Ker tožnik predloga za izdajo dopolnilne sodbe ni podal, se šteje, da je bila tožba v delu, ki se nanaša na del zahtevka, o katerem sodišče ni odločilo, umaknjena.
ZFPPIPP člen 327, 327/4, 328, 328/1, 343. ZPPSL člen 146.
prodaja pravne osebe - prodaja poslovne celote - sklep o prodaji premoženja stečajnega dolžnika - prodaja premoženja stečajnega dolžnika - ocena vrednosti - poslovna celota - prodaja dolžnika kot pravne osebe v stečajnem postopku - prodaja na podlagi neposrednih pogajanj - nezavezujoče zbiranje ponudb za pridobitev informacij
V kolikor je sodišče prve stopnje štelo, da je predmet prodajne pogodbe premoženje, ki je poslovna celota, bi iz izreka sklepa o prodaji moralo izhajati, katere stvari in/ali pravice, ki tvorijo poslovno celoto, se prodajajo. V primeru, da se prodaja premoženje, ki je poslovna celota, je potrebno tudi obrazložiti, zakaj naj bi določeno premoženje predstavljalo poslovno celoto.
DZ člen 239, 239/2, 239/3, 240, 241. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
postavitev skrbnika - kogentna določba - darilna pogodba za primer smrti - razveljavitev sklepa
Določba 241. člena DZ je kongentna določba, kar pomeni, da jo mora sodišče prve stopnje upoštevati, ko ugotavlja pogoje za skrbnika in imenuje skrbnika.
prepozno plačilo sodne takse - fikcija umika pritožbe - tek rokov v času veljavnosti posebnih ukrepov zaradi epidemije SARS-Cov-2 (COVID-19) - začetek teka roka - pavšalne navedbe
Z Odredbo predsednika Vrhovnega sodišča o posebnih ukrepih iz 83.a člena Zakona o sodiščih zaradi razglašene epidemije nalezljive bolezni COVID-19 na območju Republike Slovenije z dne 28. 1. 2021 so s 1. 2. 2021 ponovno začeli teči procesni roki (rok za plačilo takse je po stališču Vrhovnega sodišča procesni rok), katerih tek je bil zaradi omenjene Odredbe z dne 13. 11. 2020 začasno ustavljen. Navedeno pomeni, da se ukrepi iz Odredbe z dne 13. 11. 2020 na obdobje, ki je v tej odločbi obravnavano, ne nanašajo. Rok za plačilo sodne takse se je tako iztekel dne 18. 3. 2021, posledično je plačilo tožene stranke z dne 29. 3. 2021 prepozno.
Uporaba besede storilec v prekrškovnih postopkih izhaja iz določb ZP-1 in ni v nobenem pogledu vrednostno obremenjena, saj 48. člen ZP-1 določa, da izraz "kršitelj" označuje tistega, zoper katerega je začet postopek o prekršku pred prekrškovnim organom; izraz "obdolženec" tistega, proti kateremu je pred sodiščem vložen obdolžilni predlog; izraz "storilec" pa je splošni izraz za kršitelja, obdolženca in osebo, ki ji je bila izrečena sankcija za prekršek.
URS člen 2, 50.. ZUPJS člen 7.. ZSVarPre člen 8, 23, 23/1, 38, 72.
materialni položaj - dohodek družine - pravica do varstvenega dodatka - enkratno izplačilo varstvenega dodatka - plačilo za nazaj
Glede na odločitev upravnih organov in sodišča v konkretni zadevi ter predvsem na stališče v Ustavni odločbi z dne 6. 5. 2021 je ugotoviti, da sporni znesek sredstev na transakcijskem računu v višini 1.725,09 EUR na dan 28. 12. 20119 ni mogoče upoštevati niti kot premoženje oziroma prihranke, niti kot občasni periodični dohodek po prvem odstavku 23. člena ZSVarPre v znesku 743,67 EUR. Sporni znesek 2.621,00 EUR11 predstavlja za nazaj izplačan varstveni dodatek. Upoštevajoč ugotovitev Ustavnega sodišča RS, se v dohodek upošteva samo pravica, ki je v vrstnem redu pred uveljavljano pravico. Stališče, po katerem se prejem varstvenega dodatka upošteva med lastne dohodke privede do tega, da posamezniki, za katere je bila v preteklosti ugotovljena dohodkovna ogroženost in so na tej podlagi prejemali varstveni dodatek, do varstvenega dodatka v bodoče ne bodo več upravičeni ali pa bodo do njega upravičeni v manjšem obsegu. Zakonska ureditev s takšno vsebino oziroma razlaga sodišča v konkretnem primeru očitno ne stremi k realni ugotovitvi materialnega in socialnega položaja upravičenca oziroma njegove dohodkovne ogroženosti v bodoče. Posledično to pomeni, da bi bila lahko v nasprotju z ustavnim namenom predmeta urejanja, ki je zagotoviti ogroženemu posamezniku ustrezno pomoč in bi bila kot takšna v neskladju s prvim odstavkom 50. člena URS.
Ob upoštevanju materialnega stališča izraženega v tej sodbi je tožeča stranka v relevantnem obdobju prejela samo 283,84 EUR invalidske pokojnine. Tožnikov lastni dohodek tako predstavlja le znesek 283,84 EUR, zato ne presega minimalnega dohodka za varstveni dodatek in se tožniku prizna pravica do varstvenega dodatka od 1. 1. 2012 do 31. 7. 2012.
Predkupno pravico (kot pove že njeno ime) je mogoče uveljaviti le pri prodaji stvari, ne pa tudi pri prenosu lastništva na podlagi drugih pravnih poslov (na primer darilne ali menjalne pogodbe). Pri mešani prodajno-darilni pogodbi predkupne pravice ni mogoče uveljavljati.
Tretji odstavek 50. člena OZ pride v poštev npr. takrat, ko oseba, ki je stvar pridobila na podlagi fiktivnega pravnega posla, le-to naprej odsvoji z nefiktivnim pravnim poslom dobroverni tretji osebi, ali pa, ko je navidezna pogodba sklenjena z namenom, da se nekoga oškoduje oziroma prikrajša.
Tožnika kot predkupnega upravičenca s sklenitvijo darilne pogodbe niti pojmovno ni mogoče oškodovati, saj lastnika ni mogoče prisiliti, da stvar nekomu proda, če jo želi podariti. Z davčnimi »optimizacijami« bi lahko bila oškodovana kvečjemu država, vendar je v novejši sodni praksi utrjeno stališče, da plačilo davka ni predpostavka za veljavnost pogodbe. Gre za javnopravno obveznost, ki nastane po sklenitvi posla, zato na samo veljavnost pogodbe ne more vplivati. Drugače povedano: tudi, če bi šlo za kršitve davčnih ali finančnih predpisov, tožniku ta okoliščina ne more koristiti.