JAVNA NAROČILA - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL00048644
Direktiva 2007/66/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2007 o spremembi direktiv Sveta 89/665/EGS in 92/13/EGS glede izboljšanja učinkovitosti revizijskih postopkov oddaje javnih naročil ( ) člen 2. Direktiva 2007/66/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2007 o spremembi direktiv Sveta 89/665/EGS in 92/13/EGS glede izboljšanja učinkovitosti revizijskih postopkov oddaje javnih naročil ( ) točka 14. Direktiva Sveta z dne 21. decembra 1989 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o uporabi revizijskih postopkov oddaje javnih naročil za preskrbo in javnih naročil za gradnje člen 2, 2/1, 2/1-c. URS člen 2. ZPVPJN člen 2, 3, 3/2, 42, 42/2, 44, 49, 49/1, 49/2. ZPVPJN-B člen 46. ZPP člen 333, 333/1, 343, 343/2, 344, 344/1, 344/2.
načelo pravne varnosti in zaupanja v pravo - javna naročila - postopek javnega naročila - kršitev pravil o javnem naročanju - sodno varstvo - ničnost pogodbe - izpodbojnost - izpodbojnost pogodbe - roki za uveljavljanje ničnosti in izpodbojnosti - povrnitev škode - odškodninska odgovornost za škodo, nastalo v postopku javnega naročanja - odškodninska tožba - rok za vložitev tožbe - procesne predpostavke - zahteva za revizijo - redna pravna sredstva - postopek s pritožbo - pravica do pritožbe - vročitev pritožbe v odgovor - prepozen odgovor na pritožbo
V postopku javnega naročanja gre oškodovanemu ponudniku pravno varstvo v odškodninskem postopku tako v primeru, ko lahko uspešno uveljavlja izpodbojnost pogodbe, kot tudi v primeru drugih kršitev pravil o javnem naročanju, ki ne sodijo med razloge za izpodbojnost pogodbe po 44. členu ZPVPJN.
ZPVPJN ne določa roka za vložitev odškodninske tožbe zaradi kršitve drugih pravil javnega naročanja. ZPVPJN tudi ne določa, da bi bilo uveljavljanje izpodbojnosti pogodbe procesna predpostavka odškodninske tožbe.
ločitvena pravica - prijava terjatve - vsebina prijave terjatve - izjava upravitelja o prijavljenih terjatvah - seznam preizkušenih terjatev - osnovni seznam preizkušenih terjatev - ugovor proti osnovnemu seznamu preizkušenih terjatev - ugovor zoper osnovni seznam - ugovor o prerekanju terjatve - dopolnjen seznam preizkušenih terjatev - ugovor zoper dopolnjeni seznam preizkušenih terjatev - ugovor proti dopolnjenemu seznamu preizkušenih terjatev - sklep o preizkusu terjatev
Glede na zgoraj določeno vsebino ugovora, kot jo je tudi povzelo sodišče prve stopnje, upnica ne more vložiti ugovora glede prerekanja ločitvene pravice, zato je bila odločitev sodišča prve stopnje o odločitvi o ugovoru pravilna.
Pritožbeni razlogi, kot jih je navedla pritožnica, so stvar presoje sklepa o preizkusu terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - USTAVNO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00049594
Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 3/1, 4, 4/2, 8. URS člen 23. OZ člen 336, 336/1, 346. ZVPot člen 1a, 22, 22/1, 22/4, 22/5, 23, 24, 24/1. ZPP člen 315a, 315a/1.
potrošniška kreditna pogodba - kreditna pogodba v CHF - ničnost kreditne pogodbe - tuja valuta denarne obveznosti - ničnost pogodbe - valutno tveganje - kondikcijski zahtevek - dajatveni zahtevek - zastaranje - zastaranje kondikcijskega zahtevka - ugovor zastaranja - neutemeljen ugovor - začetek teka zastaralnega roka - Direktiva Sveta 93/13/EGS - sodna praksa Sodišča Evropske unije - pojasnilna dolžnost banke - informacijska dolžnost banke - splošni pogodbeni pogoji - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - pravica do dostopa do sodišča - vmesna sodba o ugovoru zastaranja - izločitev sodnika - razlogi za izločitev sodnika - izključitveni razlog - odklonitveni razlog - nezadovoljstvo z delom sodnika - procesne kršitve
Treba je šteti, da je upnik pridobil pravico terjati izpolnitev, ko ta pravica postane učinkovita: ko jo ima od seznanitve z dejstvi, ki utemeljujejo ničnost pravnega posla in prikrajšanje, možnost uveljaviti. Zastaralni rok lahko prične teči šele, ko bi potrošnik moral ali mogel vedeti ne le za dejanske okoliščine (na katerih temelji zatrjevana ničnost sklenjene pogodbe), ampak tudi za nepoštenost oziroma ničnost pogodbenega pogoja.
ZVPot zagotavlja višjo stopnjo varstva potrošnikov kot Direktiva 93/13/EGS o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah (kar je v skladu z 8. členom Direktive), saj presoje nepoštenosti glavnega predmeta pogodbe ne omejuje na nejasne in nerazumljive pogodbene pogoje. Poleg presoje, ali je pogodbeni pogoj o valuti vračila jasen in razumljiv (test transparentnosti), je vedno potrebna tudi presoja (ne)poštenosti pogodbenega pogoja.
predlog za izdajo začasne odredbe - kontradiktornost v postopku zavarovanja - skupno premoženje - nakup nepremičnine v času trajanja zakonske zveze - izvenzakonska skupnost (zunajzakonska skupnost) - zadostna trditvena podlaga
Kontradiktornost (in s tem spornost trditev) je v primeru ugoditve predlogu za izdajo začasne odredbe vzpostavljena šele v ugovornem postopku. Za ugoditev predlogu za izdajo začasne odredbe zadošča že verjetnost obstoja predpostavk za njeno izdajo, ta pa je podana takrat, ko je argumentov za nek sklep več kot tistih, ki kažejo nasprotno. Znižan dokazni standard narekuje restriktiven pristop pri uporabi tega instituta.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSC00072973
OZ člen 9. SZ-1 člen 25, 49, 53, 60.
spor majhne vrednosti - omejeni pritožbeni razlogi - plačilo stroškov upravljanja - obratovalni stroški - stroški vzdrževanja - večstanovanjska stavba - imenovanje upravnika večstanovanjske stavbe
Tožeča stranka je bila kot upravnik te večstanovanjske stavbe določena na podlagi Pogodbe, ki je bila podpisana med tožečo stranko kot upravnikom in etažnimi lastniki, ki imajo skupaj 55,4464 % solastniški delež.
Tako da sklenjena Pogodba pa učinkuje tudi proti etažnim lastnikom, ki so glasovali proti imenovanju pooblaščencev za sklenitev in proti vsem pravnim naslednikom etažnih lastnikov.
upniški odbor - imenovanje članov upniškega odbora - ovira za imenovanje člana upniškega odbora - nadomestni sklep - povezana družba - nedovoljena pritožba
Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 10. 2. 2021 imenovalo upniški odbor ločitvenih upnikov v sestavi: 1. Y., S. a. r. l., 2. E., d. o. o., 3. Banka, d. d., in 4. D., d. d. Na pritožbo upnika E. in v zvezi z vlogo upravitelja oziroma dolžnika je izdalo popravni sklep, ki je po vsebini nadomestni sklep v smislu drugega odstavka 128. člena ZFPPIPP, s katerim je upnika D., d. d., izločilo iz upniškega odbora ločitvenih upnikov kot povezano osebo. Zato je predmet pritožbenega postopka v zvezi z izpodbijanim sklepom lahko le odločitev v zvezi z (ne)imenovanjem upnika D., d. d., za člana upniškega odbora. Pravnomočnost odločitve sodišča o preostalih članih upniškega odbora preprečuje možnost, da bi sodišče o istem vprašanju ponovno odločalo v sodnem postopku (razen v primeru razrešitve imenovanih članov upniškega odbora po 81. členu ZFPPIPP). Ker se pritožba dolžnika ne nanaša na (ne)imenovanje upnika D., d. d., za člana upniškega odbora, ni dovoljena. Na sklep o imenovanju upniškega odbora z dne 10. 2. 2021 se namreč dolžnik ni pritožil.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00048246
OZ člen 131, 131/1. Pravilnik o minimalnih tehničnih zahtevah za graditev stanovanjskih stavb in stanovanj (2011) člen 1. Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih (1999) člen 56, 56/3. ZPP člen 212. GZ člen 71, 71/4.
Dejanske ugotovitve zadoščajo za zaključek, da toženki ni uspelo izkazati take skrbnosti njenega zavarovanca, da bi se razbremenil odškodninske odgovornosti. Ugotovljeno je, da ni poskrbel za protizdrsnost stopnic (z ustreznim materialom ali vsaj protizdrsnimi trakovi ter pogostejšim čiščenjem), niti niso imele stopnice ustreznega naklona, ki bi omogočal varno hojo. Tla, kjer je padla tožnica, niso postala zdrsna naključno. Glede na proces, kakršen se opravlja v delovnih prostorih restavracije, ne gre za nepredvidljiv in neodvrnljiv dogodek.
Zahtevana skrbnost toženkinega zavarovanca je v konkretnem primeru terjala preprečitev nastale situacije, ki je sicer lahko nastala hipno, vendar pa vnaprej predvidljivo in v nastalem rizičnem trenutku tudi odvrnljivo.
sklep o začetku postopka osebnega stečaja - pritožba dolžnika zoper sklep o začetku stečajnega postopka - višina terjatve upnika - trajnejša nelikvidnost
Upnica je pojasnila, koliko znaša dolg dolžnika in kakšna je njegova zamuda s plačilom tega in v podporo svojim trditvam predložila dokaze. Trditveno in dokazno breme v smeri drugačne višine ali zamude pri plačilu dolga se je tako prevalilo na dolžnika, kot je to pravilno ocenilo sodišče prve stopnje. Dolžnik se takšnega bremena ni razbremenil s trditvijo, da upnica odprtih obveznosti na njegov poziv ni želela razkriti.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - premoženjsko stanje predlagatelja - preverjanje premoženjskega stanja po uradni dolžnosti - zavrženje predloga za oprostitev plačila sodne takse
Ker je sodišče prve stopnje ob preverjanju materialnega položaja tožnika ugotovilo, da iz podatkov njegovega transakcijskega računa izhaja, da se je na njem pojavil neznani priliv, nesorazmeren s siceršnjimi tožnikovimi prihodki, ki naj bi bil porabljen za plačilo posojila, je na podlagi zakonskih določil moralo preveriti, na kaj se vse skupaj nanaša.
pomen izrazov - velika premoženjska škoda - zloraba položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti - zastaranje kazenskega pregona - zakonski znaki kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja - vezanost na opis dejanja - stroški kazenskega postopka - oprostitev plačila stroškov kazenskega postopka - zavrnitev zahteve za preiskavo - oškodovanec kot tožilec
Glede na v opisu jasno in konkretno navedeni znesek oškodovanja v višini 50.000,00 EUR je sodišče prve stopnje pravilno sledilo pravni kvalifikaciji po prvem, in ne po drugem odstavku 240. člena KZ-1, saj se za slednjo zahteva povzročitev velike premoženjske škode, kar pomeni škodo, ki presega in ne le dosega 50.000 EUR (3. točka devetega odstavka 99. člena KZ-1).
Pritožnik sicer pravilno ugotavlja, da sodišče na pravno kvalifikacijo kaznivega dejanja v zahtevi za preiskavo ni vezano, zanemari pa, da je absolutno vezano na opis kaznivega dejanja, kot ga v zahtevi navede oškodovanec kot tožilec, sodišče pa ga ne sme dopolnjevati oz. širiti s spisovnimi podatki ali lastnimi ocenami oz. sklepanji. Pritožbena izvajanja, da je oškodovancu kot tožilcu nastala premoženjska škoda v bistveno višjem znesku od 50.000,00 EUR, saj je bil kot porok in zastavitelj že per se dolžan D. d.d. vrniti znesek najetega kredita najmanj skupaj z obrestmi kredita, so zato neupoštevna, saj se oškodovanje v višjem znesku v opisu ne očita.
ZST-1 člen 11, 11/1. ZPP člen 105a, 105a/1, 105a/3, 360, 360/1.
plačilo sodne takse kot procesna predpostavka - plačilni nalog za plačilo sodne takse za tožbo - predlog za oprostitev plačila sodne takse - pogoji za oprostitev plačila sodne takse - materialni položaj - uveljavljanje pravic iz javnih sredstev - socialni transferji - zavrnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse - rok za plačilo sodne takse za tožbo - neplačilo sodne takse za tožbo - domneva umika tožbe
Tožnik ne zanika, da sodne takse v odmerjenem roku ni plačal. Ker sodne takse ni plačal pravočasno, je sodišče prve stopnje pravilno štelo njegovo tožbo za umaknjeno.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00049055
KZ-1 člen 205, 205/1, 205/1-1, 205/1-3.
kaznivo dejanje velike tatvine - dokazovanje z izvedencem - dokazna ocena
V ponovljenem postopku je izvedenec vse dileme strokovno razjasnil, na podlagi njegovega izvedenskega menja pa je sodišče prve stopnje lahko nedvomno zaključilo, da posnetki prikazujejo obdolženca, kar je v napadeni sodbi tudi podrobno obrazložilo ter pravilno sklenilo, da izvedeni dokazi nedvomno potrjujejo, da je A. A. storitev očitanega kaznivega dejanja na škodo Varstveno delovnega centra D. dokazana. Izvedenec je med drugim prepričljivo pojasnil, da se storilec na posnetkih ujema z obdolžencem na devet stopenjski lestvici s stopnjo +2, kar pomeni, da gre za isto osebo, kar skupaj z ostalimi dokazi, ki jih je sodišče prve stopnje izvedlo, nedvomno potrjuje, da je obdolženi A. A. 25. 2. 2018 vlomil v prostore Varstveno delovnega centra D., Izpostava V., in s prodajnega pulta v prodajalni odtujil kovinsko prenosno blagajno s 160,00 EUR menjalnega denarja, last navedenega delovnega centra, to pa je storil z namenom, da si denar protipravno prilasti.
ZKP člen 214, 214/1, 217, 219, 498. ZPPPD člen 33, 33/2. ZP-1 člen 67.
odredba za hišno preiskavo - obrazloženost odredbe - utemeljeni razlogi za sum - prekršek - prepovedana droga - zaseg predmeta
Po zaznavi večje količine prepovedane droge konoplje v notranjosti hiše so imeli policisti v odredbi za hišno preiskavo, ki je bila izdana zaradi utemeljenega suma, da obtoženec izvršuje prekršek po določbi drugega odstavka 33. člena ZPPPD, zakonito podlago tudi za nadaljevanje hišne preiskave v smeri zasega predmetov, ki kažejo na storitev kaznivega dejanja, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti, ustno navodilo (in ne odredba) državne tožilke pa je bilo zgolj napotek policistom za nadaljnje postopanje.
odločanje o začetku stečajnega postopka - zahteva za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka - domneva o insolventnosti dolžnika - neizpodbojna domneva insolventnosti - nepopoln predlog - poziv sodišča na predložitev listin - ugovor zoper predlog za začetek stečajnega postopka
Glede na to, da je dolžnik v vlogi priznal, da davčni dolg obstoji in ni zanikal, da je najstarejši davčni dolg z dne 26. 10. 2017, da drži, da za več kot dva meseca zamuja s svojimi obveznostmi ter da od 14. 12. 2017 dalje nima odprtega transakcijskega računa v Sloveniji, je sodišče prve stopnje upravičeno štelo, da je potrdil domneve o dolžnikovi insolventnosti ter da je podal zahtevo za odložitev odločanja, zato ga je pozvalo na predložitev potrebnih listin.
predlog za izdajo ureditvene začasne odredbe zaradi začasne ureditve svojega preživljanja - začasna ureditev stikov - ureditev stikov otroka s staršem - stiki med očetom in otrokom - določitev stikov med počitnicami - korist mladoletnega otroka - način prevzema otroka ob izvrševanju stikov
Predlagatelj utemeljeno opozarja na neustreznost ureditve glede predaje mlajšega sina A., kadar se ta ob sobotah na dom matere vrača sam, medtem ko sin B. še eno noč ostane pri očetu.
Pritožbeno sodišče je sklep sodišča prve stopnje prejelo že po izteku sklopa poletnih počitnic, kot ga je za leto 2021 uredilo sodišče prve stopnje, in za spremembo konkretne odločitve predlagatelj nima več pravnega interesa. Ker pa je ta ob vložitvi pritožbe še obstajal, je pritožbeno sodišče naredilo tudi njen vsebinski preizkus.
Ureditev, s katero je sodišče otrokoma (starima dve in pet let) omogočilo kar 25 zaporednih dni počitnic na morju, od tega 10 dni z očetom in 15 dni z materjo (vse v sklopih po 5 dni), je v skladu z uvodnim predlogom, ki ga je glede preživljanja poletnih počitnic na naroku predstavil sam predlagatelj in s katerim se je strinjala tudi sodna izvedenka, upošteva starost otrok in omogoča ohranitev čustvene vezi med očetom in sinovoma, občutek medsebojne pripadnosti in povezanosti.
Namen začasne odredbe ni v ureditvi optimalnega načina stikov, temveč v preprečitvi ogroženosti otrok, čemur pa je bilo z ureditvijo stikov, kot jo je sprejelo sodišče z izpodbijano odločbo, nedvomno zadoščeno.
izvršljivost notarskega zapisa - notarski zapis - zapadlost terjatve - soglasje dolžnika - zaznamba neposredne izvršljivosti v zemljiški knjigi - učinek zaznambe izvršljivosti
Bistveni predpostavki, da je notarski zapis izvršilni naslov v skladu z 17. členom ZIZ in je dopustna izvršba na podlagi le-tega, sta: (-) soglasje z neposredno izvršljivostjo notarskega zapisa in (-) zapadlost obveznosti iz notarskega zapisa. Pravni učinek zaznambe neposredne izvršljivosti pa je (″zgolj″) v tem da neposredna izvršljivost notarskega zapisa učinkuje tudi proti vsakemu kasnejšemu pridobitelju lastninske pravice na zastavljeni nepremičnini.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00048245
SZ-1 člen 98. SPZ člen 93. ZPP člen 187.
pravica do posesti - uporaba stanovanja brez pravnega naslova - rok za izselitev iz stanovanja - izpraznitev nepremičnin - najemna pogodba - pogodba o dosmrtnem preživljanju - zakonska zveza - skupno premoženje zakoncev - povrnitev vlaganj najemnika - povrnitev koristi - subjektivna sprememba tožbe - vstop univerzalnih pravnih naslednikov v pravdo
Toženka v tej pravdi ni dokazala, da ima brez soglasja tožnice oziroma njenega pravnega prednika pravico do nadaljnje posesti objektov in zemljišča v lasti tožnice.
Morebitna terjatev pritožnice na povrnitev vlaganj v nepremičnino ni pravno upošteven razlog, ko se presoja njeno upravičenje do posesti nepremičnine. Prav tako se pritožba neutemeljeno sklicuje na prekratek rok za izpraznitev nepremičnine. Odpovedni rok, ki ne sme biti krajši od 60 dni, velja pri odpovedi najemne pogodbe najemniku in ne v primeru uporabe stanovanja brez pravnega naslova.
izvršilni naslov - sklep o začasni odredbi - razveljavitev sklepa o začasni odredbi - ustavitev postopka zavarovanja - uradna dolžnost sodišča
Kadar je sklep o začasni odredbi izdan v pravdnem postopku ali kakšnem drugem postopku, ima v skladu z 268. členom ZIZ naravo sklepa o izvršbi, obenem pa predstavlja sklep o začasni odredbi v skladu s 1. točko 2. odstavka 17. člena ZIZ tudi izvršilni naslov, saj je v skladu s 4. odstavkom 19. člena ZIZ izvršljiv že pred njegovo pravnomočnostjo. Ker je bil tako s sklepom pritožbenega sodišča opr. št. I Cp 184/2021 z dne 6. 5. 2021 v delu, ki se nanaša na drugo toženo stranko, izvršilni naslov (t.j. sklep o začasni odredbi z dne 22. 6. 2020) pravnomočno razveljavljen (in predlog za izdajo začasne odredbe v tem delu tudi pravnomočno zavrnjen), je nastopila okoliščina iz 1. odstavka 76. člena ZIZ, ki je sodišču prve stopnje narekovala, da v delu, ki se nanaša na drugo toženo stranko, po uradni dolžnosti ustavi ta postopek zavarovanja in v tem delu v skladu z 2. odstavkom istega zakonskega določila razveljavi tudi vsa opravljena dejanja zavarovanja.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložen ugovor
Dolžnik je obrazloženo nasprotoval terjatvi upnika, zatrjeval je negativna dejstva, ki jih ne more dokazati, zato je dokazno breme terjatve prešlo nazaj na upnika. To lahko stori samo v rednem pravdnem postopku.