postavitev odvetnika po uradni dolžnosti – postopki po ZDZdr – plačilo nagrade in povrnitev stroškov odvetnika – znižanje plačila postavljenemu odvetniku – namen zakonodajalca za določitev nižjega plačila – pojasnila o uporabi tarife
5. odstavek 17. člena ZOdv se uporablja tudi pri odmeri nagrade odvetniku, postavljenemu za zastopanje po uradni dolžnosti po ZDZdr.
izločitvena pravica – pravočasna vložitev tožbe za uveljavitev izločitvene pravice – prodaja premoženja v stečajnem postopku – vročanje – javna objava – spletne strani za objave v postopkih zaradi insolventnosti
Upnica, ki je prijavila izločitveno pravico, v predvidenem roku ni vložila tožbe zaradi uveljavitve prerekane izločitvene pravice v pravdi, kot ji to nalaga 310. člen ZFPPIPP. Glede na navedeno ni več ovir za prodajo predmetne nepremičnine.
ZFPPIPP je pravila o osebni vročitvi pisanj strankam v večini primerov nadomestil s pravili o javnem objavljanju na spletnem portalu zaradi prilagoditve posebnim značilnostim postopka zaradi insolventnosti, v katerem običajno nastopa večje število upnikov in ne le ena (oziroma manjše število oseb) na strani tožeče in tožene stranke. Zato se šteje, da je bila upnica z dnem objave na spletnem portalu seznanjena z zgoraj navedenimi sodnimi pisanji, pričakovanja glede osebne vročitve sklepa o preizkusu terjatev pa niso utemeljena.
ugotovitev obsega skupnega premoženja – obstoj zunajzakonske skupnosti – pogoji za obstoj zunajzakonske skupnosti – kršitev pravice do izjave – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Sodišče je kršilo tožnikovo pravico do izjave s tem, ko je brez argumentirane obrazložitve zavrnilo dokazni predlog za zaslišanje njegove matere. Sodišče prepričljivih razlogov za zavrnitev dokaznega predloga ni navedlo ne na naroku ne v obrazložitvi sodbe. V dokaznem sklepu je le zapisalo, da je preostale dokazne predloge kot nepotrebne zavrnilo, v nadaljevanju pa tožniku zmotno očitalo, da je bil navedeni dokazni predlog nesubstanciran.
Po določilu 179. člena OZ gre tožnici pravična denarna odškodnina za pretrpljene duševne bolečine, če sodišče spozna, da okoliščine primera, zlasti pa stopnja bolečin in njihovo trajanje to opravičujejo. Pri odločanju o zahtevku ter pri odmeri odškodnine gleda sodišče na pomen prizadete dobrine in namen te odškodnine. To pomeni, da mora presojena odškodnina pomeniti za tožnico zadoščenje. To je vedno individualen pojem, vendar mora biti odškodnina hkrati vpeta v širše okvire. Te pa določa medsebojno razmerje med manjšimi, večjimi in katastrofalnimi škodami in odškodninami zanje, kar pa oblikuje sodna praksa. Sodna praksa pa že vrsto let spremlja višine odškodnin za negmotno škodo in sicer tako, da sodišče deli celotno priznano odškodnino za nepremoženjsko škodo s številom povprečnih neto plač. Nato te zneske med seboj primerja. O višini denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo je Vrhovno sodišče oblikovalo posebno zbirko podatkov, kjer beleži vsako odločbo. Tožničina škoda ni katastrofalna. Škoda je večja, nekje na sredi intervala med srednje hudimi škodami.
zakonske zamudne obresti – neposlovne denarne obveznosti – upravičenje na podlagi zakona
Zamudne obresti predstavljajo civilno sankcijo za zamudo s plačilom denarne obveznosti, ki imajo neposreden temelj v zakonu tako pri zamudah s plačilom obveznosti, izvirajočih iz pravno-poslovnih razmerij (kot v danem primeru) kot tudi pri neposlovnih denarnih obveznostih. Pravica do zakonskih zamudnih obresti upniku, čigar dolžnik je v zamudi, zato pripada že (neposredno) na podlagi zakona.
pravdna sposobnost – postavitev skrbnika – skrbnik za poseben primer – odvzem opravilne sposobnosti – zavrženje tožbe – pritožba procesno nesposobne osebe
Pritožbe, ki je vložena po procesno nesposobni osebi, zoper sklep, s katerim je bila tožba iz tega razloga zavržena, ni mogoče zavreči. Vsakemu je treba priznati procesno sposobnost, da lahko s pritožbo izpodbija odločitev sodišča prve stopnje, ki je tožbo zavrglo iz razloga, da pri njemu ni podana procesna sposobnost.
Sodišče prve stopnje je v postopku ravnalo pravilno, ko je v skladu z 80. členom ZPP po uradni dolžnosti pazilo na to, ali je tisti, ki nastopa kot stranka, pravdno sposoben. Ker je v nadaljevanju postopanja po 81. členu ZPP ugotovilo, da tožnica ni zmožna sodelovati v postopkih pred sodiščem in podajati relevantnih podatkov, je pravilno pozvalo center za socialno delo, da tožnici postavi skrbnika. Ta je bil tožnici postavljen in ker je sodišče obvestil, da dejanj tožnice v predmetnem pravdnem postopku ne odobrava (tožnica pa je bila že ob vložitvi tožbe, ki je ni vložila po pooblaščencu, pravdno nesposobna), je šlo za pomanjkljivost, ki je na podlagi 81. člena ZPP ni mogoče odpraviti.
ZIZ člen 24, 24/4, 56a, 64. SPZ člen 142, 142/2. ZZZDR člen 51, 51/2, 52, 60.
izvršba na podlagi notarskega zapisa – ugovor tretjega – ugovor realnega dolžnika – sočasen položaj tretjega in dolžnika – skupno premoženje – originarna pridobitev lastninske pravice – sporazum o delitvi skupnega premoženja – pravnoposlovna pridobitev lastninske pravice – pravno nasledstvo glede predmeta izvršbe
Prehod skupnega premoženja v solastninsko skupnost ima pravnoposlovno podlago in je posledica sporazumne delitve skupne stvari. S tem, ko se je pritožnica na podlagi sodne poravnave vpisala v zemljiško knjigo kot solastnica obremenjenih nepremičnin, je prišlo do prehoda iz režima skupnega premoženja v solastninsko skupnost in posledično do procesnega nasledstva glede pritožničinega solastnega dela nepremičnin kot predmeta izvršbe. Pritožnica je namreč kot nova (so)lastnica nepremičnine s tem, ko je pridobila s hipoteko obremenjeno nepremičnino, pridobila tudi položaj zastavne dolžnice in z njim v izvršilnem postopku procesni položaj dolžnice.
Objektivni pogoj za izpodbijanje dolžnikovih dejanj se nanaša na obstoj upnikove terjatve, dolžnikovo neplačevitost in pravno dejanje, ki se izpodbija. Subjektivni pogoj se nanaša na zavedanje, da lahko pride do oškodovanja upnikov.
dogovor o proviziji - dokazovanje dogovora - prosta dokazna ocena - dokazni standard - gotovost - izključitev vsakega dvoma - nedokazanost - pravilo o dokaznem bremenu - razlogi o odločilnih dejstvih - nasprotje v razlogih sodbe
Tožnici ni uspelo z gotovostjo dokazati (tj. podati argumentirane trditve o dejstvih, ki izključujejo vsak razumen dvom), da tožbeni zahtevek za plačilo provizije obstoji.
ZDavP-2 člen 59, 59/1. ZDoh-2 člen 4, 27, 27/5, 37, 37/1, 37/1-5, 125, 125/2, 125/3, 126, 126/2. ZDR člen 118. ZDR-1 člen 118.
izvršitev sodbe delovnega sodišča v sporu delavca iz delovnega razmerja - odškodnina zaradi prenehanja pogodbe o zaposlitvi - opredelitev neto zneska obveznosti - dohodnina - prispevki
Odškodnina po 118. členu ZDR-1 je izplačilo delodajalca v zvezi s prenehanjem veljavnosti pogodbe o zaposlitvi, ki se v 5. točki prvega odstavka 37. člena Zakona o dohodnini (ZDoh-2) šteje za dohodek iz delovnega razmerja. Po tej določbi dohodek iz delovnega razmerja vključuje tudi izplačilo delodajalca v zvezi s prenehanjem veljavnosti pogodbe o zaposlitvi, vsako izplačilo zaradi prenehanja zaposlitve in podobne primere. Na drugi strani gre za odškodnino, ki ni zajeta med prejemki, od katerih se dohodnina ne plača. Iz 27. člena ZDoh-2 jasno izhaja, od katerih odškodnin se ne plača dohodnina, med drugim pa tudi, da so iz oprostitve izvzete odškodnine, ki predstavljajo nadomestilo za izgubljeni dohodek (5. točka 27. člena ZDoh-2).
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0071060
ZPP člen 286, 286/4, 286/6, 286b, 339, 339/1, 339/2, 339/2-8.
posojilna pogodba – pogodba o ustanovitvi tihe družbe – predložitev dokaza na kasnejšem naroku – prepozna predložitev dokazov – prekluzija – dokazni predlog za zaslišanje priče – zavrnitev dokaznega predloga za zaslišanje priče – kršitev pravice do izjave – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Sodišče razlogov za zavrnitev dokaznega predloga ni navedlo ne na naroku ne v obrazložitvi sodbe. V dokaznem sklepu je zgolj pavšalno zapisalo, da je ostale dokazne predloge zavrnilo, ker je bilo dejansko stanje že zadosti razjasnjeno. S tem je sodišče storilo kršitev po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, saj je poseglo v strankino pravico do izjave.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL0075251
ZFPPIPP člen 67, 67/2, 69, 69/2, 227, 227/1, 300.
kolektivna organizacija - kolektivno upravljanje avtorskih pravic - dejavnost kolektivnih organizacij - pravice proizvajalcev fonogramov - osebni stečaj - oklic o začetku stečajnega postopka - načelo koncentracije - procesne predpostavke za vložitev tožbe - zavrženje tožbe
Iz javno objavljenih sklepov o preizkusu terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic izhaja, da tožeča stranka terjatev, ki jih je uveljavljala v predmetnem postopku, ni prijavila v postopku osebnega stečaja zoper toženo stranko. Ker pravovarstvenega interesa ni uveljavljala po postopku, ki ga določa ZFPPIPP in posledično ni izkazala procesne predpostavke za vložitev tožbe (sklepa o preizkusu terjatev z napotitvijo na uveljavljanje zahtevka v pravdi), predmetna tožba ni dopustna.
Dokazno breme za trditve, da je ravno toženec poškodoval tožnika, je na tožnikovi strani. Hkrati pa bi moral toženec dokazati, da ni poškodoval tožnika oziroma, da je bil potek dogodka drugačen od tistega, ki je zatrjevan v tožbi. Pravna usodnost odločitve o utemeljenosti tožbenega zahtevka je tako porazdeljena med obe stranki, zaradi česar je med njiju porazdeljeno tudi dokazno tveganje. Enake porazdeljenosti dokaznega bremena ob enaki pravni usodnosti odločitve pa ni mogoče doseči ob uporabi dokaznega standarda gotovosti.
Če je tožnik pred izdajo izpodbijane sodbe res umaknil tožbo in se celo odpovedal tožbenemu zahtevku, kot trdi toženec v pritožbi, bi to lahko pomenilo relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka, vendar po presoji pritožbenega sodišča tudi ta kršitev ni zanesljivo izkazana. V spisu namreč ni tožnikove vloge, ki jo je toženec priložil svoji pritožbi. Po navedenem ni zadostne podlage za sklepanje o tem, da je tožnik res umaknil tožbo. Priloženo poštno potrdilo o oddaji pošiljke ni dokaz o njeni vsebini, niti o tem, da je pošiljka tudi v resnici prispela do naslovnika. Potrdilo dokazuje le, da je bila pošiljka oddana pošti, kdaj in kje je bila oddana in na koga je bila naslovljena.
Toženec se ne bi smel zanašati na morebitno tožnikovo zagotovilo, da ne želi nadaljevati pravde, ampak bi se moral ravnati po pozivu sodišča, naj odgovori na tožbo, saj je bil opozorjen na pravne posledice svojega molka.
ZDru-1 člen 13, 13/5, 14, 14/2. ZPP člen 100, 100/1, 101, 101/2, 205, 205/1, 205/1-4, 208, 208/1, 339, 339/2, 339/2-11. ZFPPIPP člen 245, 245/1.
upravičenje za zastopanje – zakoniti zastopnik društva – organi društva – volitve v organe društva – spori – izpodbojna tožba – ničnost sklepa društva – razveljavitev sklepa društva – volilni zapisnik – pravni interes – začetek stečajnega postopka nad društvom – prekinitev postopka – nadaljevanje prekinjenega postopka – pooblaščenci – pooblastilo za zastopanje – prenos pooblastil na upravitelja
Po prepričanju pritožbenega sodišča aktivno in pasivno volilno pravico ne gre enačiti z upravičenjem člana, da s tožbo izpodbija odločitve organov. Čeprav razveljavitev volilnega zapisnika ne bi vodila do izboljšanja tožnikovega pravnega položaja (npr. v smislu njegove izvolitve za zakonitega zastopnika), ima vseeno pravni interes za vložitev tožbe. Skladno z utrjeno sodno prakso Ustavnega sodišča in rednih sodišč je pravno varstvo člana društva širše, ne glede na to, ali odločitev organa društva krši njegovo pravico. Omenjeno varstvo naj omogoči uresničitev cilja ustanovitve in delovanja društva oziroma sodno varstvo objektivne zakonitosti. Po prepričanju pritožbenega sodišča je do njega upravičen tudi pristopni član, ki ima glede na trditve tožnika (le) pravico do udeleževanja pri projektih društva.
nepravdni postopek – postopek zaradi sodne določitve meje – odločitev o stroških postopka – skupni stroški postopka – sorazmerje z dolžino meja udeležencev
Pravilna je porazdelitev skupnih stroškov postopka med drugega predlagatelja ter prvo nasprotno udeleženko, ki sta glede dolžine meja v enakem položaju. Meja med udeležencema je bila sporna in med njima ni bilo soglasja glede poteka meje. Zadeve nista mogla urediti v upravnem postopku, v takem primeru pa zakon odkazuje na sodno ureditev meje. Zato o krivdi predlagatelja, ki je sprožil sodni postopek ureditve meje, ni mogoče govoriti.
OZ člen 132, 165, 168, 168/1, 352. ZDen člen 88. ZPP člen 249, 249/1.
odškodninska odgovornost države - povrnitev premoženjske škode - protipravnost ravnanja - vzročna zveza - premoženjska škoda - nastanek škode - navadna škoda - izgubljeni dobiček - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nagrada izvedencu - odstop zadeve
Okoliščina, na kakšen način se oškodovanec loti sanacije („popravila“) svoje premoženjske škode, na samo vprašanje njenega nastanka oziroma obstoja nima vpliva. Dejstvo je, da sta bila tožnika čebelnjak dolžna prestaviti. Ta obveznost pa sama po sebi „neizpodbojno“ pred(po)stavlja oziroma implicira (negativno) premoženjsko posledico, saj sta za njeno izpolnitev potrebna uporaba dela (gradbene mehanizacije) in materiala, ki sta oba premoženjski kategoriji oziroma ju je moč ovrednotiti v obliki stroškov, ki so zanju potrebni. Ali zavezanec za opravo obveznosti te stroške potem tudi dejansko ima, pa ni bistveno. Njegova škoda je nastala že s trenutkom nastanka dolžnosti (obveznosti) prestavitve.
PRAVO DRUŽB – POGODBENO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0081101
ZGD-1 člen 638. OZ člen 9.
izčlenitev družbe – prenos terjatev – vsebina pogodbe – kavza pogodbe o medsebojnem sodelovanju – posredovanje pri prometu nepremičnin – prodaja celotne soseske – pobotanje kupnine
Pogodba je materialno pravo, ki ga mora sodišče ustrezno upoštevati, če se pravdni stranki nanj sklicujeta. Tožena stranka s pritožbenimi trditvami, da je v Pogodbi o poslovnem sodelovanju izrecno navedeno, da je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki ob sklenitvi vsake posamezne prodajne pogodbe s kupci plačilo za opravljeno storitev v višini 2,5% od dogovorjene prodajne cene, z ničemer ne izpodbije pravilnosti zaključka sodišča prve stopnje, da je naročnik dolžan plačati tudi v primeru, če najde kupca sam in o tem obvesti izvajalca, da mu s tem omogoči izvedbo preostalih opravil v skladu s 6. členom Pogodbe o poslovnem sodelovanju.
določitev preživnine – potrebe preživninskega upravičenca – pridobitne zmožnosti preživninskih zavezancev – preživljanje otroka s posebnimi potrebami – otroški dodatek
Določitev preživnine v tem postopku je takšna sprememba, ki jo bo morala tožnica sporočiti centru za socialno delo in bo vplivala na višino otroškega dodatka. To pomeni, da otroškega dodatka ni mogoče upoštevati pri določitvi preživnine, če pa bo prav ta hkrati pogojevala njegovo spremembo.