Če storilec prekršek, za katerega je predpisanih 18 kazenskih točk, stori po izdaji sklepa o odložitvi izvršitve prenašanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, vendar pred njegovo vročitvijo storilcu, mu lahko sodišče prekliče odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja na podlagi tretjega odstavka 202.e člena ZP-1.
OZ člen 316, 316/5. ZIZ člen 272. ZPP člen 253, 254, 339, 339/2, 339/2-8, 410, 411. ZZZDR člen 65, 78, 123, 129, 129a.
razveza zakonske zveze - varstvo, vzgoja in preživljanje skupnih otrok - stiki s starši - spor o dodelitvi otrok v varstvo in vzgojo - kršitev pravice do obravnavanja - izvedba dokaza z izvedencem - konkretizirane in argumentirane pripombe na izvedensko mnenje - dopolnitev izvedenskega mnenja - neposredno zaslišanje izvedenca - mnenje CSD - otrokovo mnenje - varovanje otrokovih koristi - višina preživnine - zavrnitev pobotnega ugovora - regulacijska začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe v družinskih postopkih - konfliktno razmerje med roditeljema - potreba po časovno natančni opredelitvi stikov - stiki pod nadzorom CSD - otrokovo odklanjanje stikov
V primeru, ko izvedenec izvedensko mnenje poda in dopolni pisno, stranka pa na tako mnenje poda opredeljene in konkretizirane pripombe, je potrebno izvedenca zaslišati neposredno na obravnavi ali od njega zahtevati, da že podano (tudi dopolnjeno) izvedensko mnenje pisno dopolni in v njem odgovori na pripombe strank. Nasprotno postopanje sodišča v takem primeru predstavlja kršitev pravice do obravnavanja (8. točka drugega odstavka 339. člena ZPP), ker se stranki s takim postopanjem onemogoči izjava in obravnava spornega izvedenskega mnenja.
unovčenje posebne stečajne mase - stroški stečajnega postopka - stroški, ki bremenijo posebno razdelitveno maso - načrt prve razdelitve posebne razdelitvene mase - skupni znesek stroškov v zvezi z unovčenjem posebne stečajne mase - zneski posameznih vrst stroškov - upraviteljev predlog - specificiranost stroškov - omogočanje preizkusa pravilnosti - nepregleden obračun stroškov - ugovor zoper načrt razdelitve
Stroški, ki se poplačujejo iz stečajne mase, morajo biti v upraviteljevem predlogu dovolj jasno opisani glede na posamezno vrsto in višino teh stroškov, tako da se upniki lahko o njih izjavijo in da je na podlagi pritožbe mogoče preizkusiti, ali gre res za stroške, bi obremenjujejo posebno stečajno maso. Še posebej je to pomembno v primeru, ko zaradi visokih stroškov do razdelitve posebne razdelitvene mase sploh ne pride.
Zaradi nepreglednega obračuna stroškov, podanega s strani stečajnega upravitelja, je bil upniku onemogočen preizkus pravilnosti obračuna teh stroškov. Ker je sodišče prve stopnje odločilo, da se delitev ne opravi, ni bil izdelan načrt razdelitve posebne razdelitvene mase, ki mora na podlagi 3. točke devetega odstavka 371. člena ZFPPIPP vsebovati tudi skupni znesek stroškov v zvezi z unovčenjem posebne stečajne mase in zneske posameznih vrst teh stroškov, razčlenjenih po vrstah stroškov iz četrtega odstavka 226. člena ZFPPIPP. Pritožnik tako ni imel možnosti uveljavljati svojih pomislekov v zvezi s stroški v ugovoru zoper načrt razdelitve. Upravitelj je (le v določeni meri) razdelitev in višino stroškov, ki obremenjujejo posebno stečajno maso, opisal šele v odgovoru na pritožbo, kar je prepozno, saj se upnik o njegovih trditvah ni imel možnosti izjaviti.
postopek osebnega stečaja – odpust obveznosti – ponoven predlog za odpust obveznosti – kršitev obveznosti – zloraba pravic – ovire za odpust obveznosti
Odpust obveznosti je pravna dobrota, dolžnik pa mora izpolnjevati vse svoje obveznosti, ki izhajajo iz zakona in so namenjene čim večjemu in čim boljšemu poplačilu upnikov. To pravno dobroto si je torej treba „zaslužiti“, dolžnik pa je s svojim ravnanjem izkazal, da te dobrote ni vreden.
Odpust obveznosti močno posega v ustavno varovane pravice upnikov, in sicer v njihovo pravico do zasebne lastnine. Zakonodajalec se je odločil, da je tak poseg v določenih primerih dopusten, zaradi česar je dal dolžnikom možnost odpusta obveznosti, ki pa jo je zaradi nasproti si stoječih pravic upnikov treba razlagati zelo ozko. Med drugim je določil, da mora stečajni dolžnik, da bi bil vreden te pravne dobrote, redno in vestno izpolnjevati svoje obveznosti, stečajni upravitelj pa ga mora pri tem nadzirati.
Ponoven predlog za odpust obveznosti predstavlja zlorabo pravic stečajnega dolžnika, tega pa sodišče ne sme dovoliti.
vlaganja v zapustnikovo premoženje - izločitveni zahtevek - povrnitev vlaganj
32. člen ZD zahteve po dogovoru o pridobitvi solastniškega deleža na podlagi izvršenih vlaganj potomca v zapustnikovo premoženje ne postavlja. Izločitveni zahtevek potomca po 32. členu ZD lahko utemeljen le, kadar so potomčeva vlaganja prispevala k povečanju oziroma ohranitvi vrednosti premoženja zapustnika kot celotnega sklopa premoženjskih pravic. Posamična vlaganja v smislu gradnje na tujem (prednikovem) zemljišču, prezidave ali nadzidave prednikovega že obstoječega objekta, ki po pravilih stvarnega prava prirastejo k nepremičnini, ne utemeljujejo upravičenja po 32. členu ZD, prav tako pa potomec ni varovan z izločitvenim zahtevkom po 32. členu ZD, kadar gre za situacije, v katerih si potomec ob prednikovem soglasju z gradnjo na njegovi nepremičnini zagotavlja bivališče.
Bistvena je ugotovitev, da tožeča stranka najemnin ni plačevala, s čemer je najemno pogodbo brez dvoma kršila tudi sama, v posledici česar je tožena stranka zoper njo vložila sodno odpoved z zahtevo za izpraznitev poslovnega prostora. Čim pa je temu tako, ni mogoč zaključek, da je kot pogodbi zvesta stranka uresničila odstopno upravičenje zaradi neizpolnitve pogodbe s strani tožene stranke, zaradi česar bi bila slednja odgovorna za nastanek zatrjevane škode.
odškodninska odgovornost etažnega lastnika - madež na stopnicah - čiščenje pohodne površine - opustitev dolžne skrbnosti
Po stališču tožnice bi se etažni lastniki lahko razbremenili odgovornosti za dejanje tretjega (neznane osebe, ki je povzročila, da so bila tla mastna) le, če bi organizirali čiščenje tako, da bi vzpostavili nenehen nadzor v predprostoru večstanovanjske hiše ali pa bi prekrili celotno površino predprostora s protizdrsnimi preprogami. Uporaba objektivnega merila, s katerim se določa "norma za konkretni primer" (potreba po določenem ravnanju v določenem položaju in dejansko možnostjo drugačnega ravnanja, s katerim bi se povzročitvi škode lahko izognil) in tudi merila za določitev (prvega sklopa) vzročne zveze predvidljivost škodnega dogodka (skupni kriterij različnih teoretičnih pristopov je v določanju razumnih meja odškodninske obveznosti oz. v objektivni pripisljivosti nastale škode v riziko drugega), ne dopuščata določitve opisanega pravila ravnanja.
SODNE TAKSE – BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ – SOCIALNO VARSTVO
VSL0053115
ZST-1 člen 11, 11/1. ZBPP člen 13. ZSVarPre člen 24.
predlog za oprostitev plačila sodne takse – delna oprostitev plačila sodne takse – odločba Ustavnega sodišča – plačilo sodne takse kot procesna predpostavka za izvedbo postopka ali opravo dejanja, v postopkih, za katere se uporablja ZPP – stranka ni prejemnica denarne socialne pomoči na podlagi odločbe pristojnega organa in ne izpolnjuje zakonskih pogojev zanjo – občutno zmanjšana sredstva za preživljanje – pravni standard občutnega zmanjšanja sredstev – dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka
Pravni standard občutnega zmanjšanja sredstev za preživljanje se po ustaljeni sodni praksi Vrhovnega sodišča RS, ki ji sledi tudi sodna praksa višjih sodišč, presoja na podlagi kriterijev, ki jih za ugoditev prošnji za brezplačno pravno pomoč določa ZBPP in od 1. 1. 2012 dalje ZSVarPre, ob upoštevanju ZUJF in sklepa o usklajeni višini minimalnega dohodka. Na navedeni zakonski podlagi se ugotavlja tudi dohodek oziroma sredstva, s katerimi se stranka preživlja.
ZST-1 člen 11, 11/2, 11/3, 11/4, 11/5. URS člen 14, 22, 23. ZUstS člen 21, 21/1, 21/1-1, 23, 23/1.
predlog za oprostitev plačila sodnih taks – delna oprostitev plačila sodnih taks – obseg taksne oprostitve – pravna oseba – načelo enakosti – načelo enakega varstva pravic – razlikovanje med položajema fizičnih in pravnih oseb
V primeru fizičnih oseb se z institutom oprostitve plačila sodnih taks varuje tudi sam obstoj, eksistenca predlagatelja, ki zaradi poplačila obveznosti ne sme biti ogrožena, medtem kot obstoj pravne osebe takega varstva ne zahteva. Razlikovanje med zakonsko predvidenima obsegoma dopustne takse oprostitve je glede na navedeno objektivno utemeljeno in ne predstavlja kršitev načela enakosti, ki se v postopku kaže kot pravica do enakega varstva pravic.
Ker tožnik niti po pozivu sodišča z vlogo svoje tožbe ni dopolnil z določno opredelitvijo tožbenega zahtevka, je sodišče prve stopnje njegovo nepopolno tožbo pravilno zavrglo.
PREKRŠKI - VARNOST CESTNEGA PROMETA - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
VSL0066207
ZP-1 člen 4, 4/2, 4/3, 25, 25/1, 27, 27/1, 133. ZPrCP člen 107, 107/12. ZVoz člen 50, 50/10.
preverjanje psihofizičnega stanja udeležencev cestnega prometa - zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti - splošni pogoji za udeležbo voznikov motornih vozil v cestnem prometu - dokazna ocena - kršitev materialnih določb zakona - stek - sankcija za posamezni prekršek - enotna sankcija - odvzem predmetov
Odvzem predmetov predstavlja sankcijo za prekršek in se določi in izreče kot stranska sankcija, zato mora sodišče prve stopnje najprej navesti, za katerega od prekrškov se obdolžencu navedena stranska sankcija določi, šele nato lahko to stransko sankcijo tudi izreče.
sposobnost biti stranka – prenehanje obstoja stranke – izbris iz sodnega registra zaradi pravnomočnega zaključka stečajnega postopka – nedovoljena pritožba – zavrženje pritožbe
Subjekt, ki je izbrisan iz sodnega registra zaradi pravnomočnega zaključka stečajnega postopka, z dnem izbrisa preneha obstajati in s tem izgubi sposobnost biti stranka (prim. 76. člen ZPP). Ker nima pravnih naslednikov, je takšna pomanjkljivost neodpravljiva (peti odstavek 81. člena ZPP). Pritožba zoper osebo, ki nima več sposobnosti biti stranka, je zato postala nedovoljena (četrti odstavek 343. člena ZPP).
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS0015048
ZPP člen 253, 253/1, 339, 339/2, 339/2-8.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - absolutna bistvena kršitev določb postopka - izvedenec - načelo neposrednosti
V obravnavani zadevi sta toženi stranki podali konkretizirane pripombe tako na izvedensko mnenje izvedenca za varstvo pri delu kot tudi na izvedensko mnenje izvedenke za medicino ter jasno navedli, v katerem delu se ne strinjata z ugotovitvami izvedenca. Ker bi bile navedene pripombe oziroma vprašanja, ki jih toženi stranki izpostavljata, lahko pomembne za odločitev o temelju odškodninske odgovornosti kot tudi o višini prisojene odškodnine, bi moralo sodišče prve stopnje izvedenca seznaniti s temi pripombami in od njiju zahtevati, da mnenji ustrezno (pisno) dopolnita in se opredelita do pripomb oziroma toženima strankama dati možnost, da od izvedencev na zaslišanju na obravnavi zahtevata tudi ustna pojasnila v zvezi s podanima mnenjema. Ker sodišče tega ni storilo, je kršilo določbo neposrednosti in strankam vzelo možnost obravnavanja pred sodiščem, kar predstavlja bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Posledično sodišče prve stopnje ni pravilno ugotovilo dejanskega stanja. Zato je pritožbeno sodišče pritožbama ugodilo, razveljavilo sodbo sodišča prve stopnje ter vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
ZDR-1 člen 12, 12/2, 31, 31-5, 54, 54/1, 54/1-3, 54/1-12, 56. ZDR člen 10.
transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas - pogodba o zaposlitvi za določen čas - razlog za sklenitev - dokazovanje razloga za sklenitev v postopku
Tožnica je bila zaposlena pri toženi stranki za določen čas enega meseca na delovnem mestu vodja projektov, pri čemer razlog, zaradi katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi za določen čas, v pogodbi ni bil naveden. Pogodba o zaposlitvi za določen čas je bila sklenjena za čas vpeljave določnega sistema in je bil v času izteka pogodbe o zaposlitvi projekt zaključen, tako da je bilo delo v enem mesecu tudi dejansko narejeno. Zato je sodišče pravilno štelo, da je bila pogodba o zaposlitvi za določen čas sklenjena iz razloga po 12. alineji prvega odstavka 54. člena ZDR-1, saj je šlo za delo, potrebno v času uvajanja novih programov, nove tehnologije ter drugih tehničnih in tehnoloških izboljšav delovnega procesa. ZDR-1 v 31. členu, ki ureja sestavine pogodbe o zaposlitvi, v peti alinei res na novo določa, da mora pogodba o zaposlitvi vsebovati poleg ostalih sestavin tudi razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas, pri čemer prejšnji ZDR navedenega določila ni imel. Vendar navedeno ne more pomeniti, da v primeru, ko pogodba o zaposlitvi ne vsebuje razloga za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas, avtomatično pride do transformacije delovnega razmerja, ne da bi tožena stranka mogla v sodnem postopku dokazovati razlog sklenitve pogodbe za določen čas.
Sodišče prve stopnje je zato utemeljeno zavrnilo zahtevek za transformacijo tožnikovega delovnega razmerja pri toženi stranki iz določenega v nedoločen čas in s tem v zvezi reintegracijski in reparacijski zahtevek.
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 135. ZZVZZ člen 23, 23/1, 23/1-2. URS člen 15, 15/2, 15/3, 50, 50/2, 51, 51/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
zmotna uporaba materialnega prava - zdravljenje v tujini - povračilo potnih stroškov - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - absolutna bistvena kršitev določb postopka.
Ustavno sodišče Republike Slovenije je z ustavno odločbo opr. št. Up-1303/11-21 z dne 21. 3. 2014 ugotovilo, da je 1. odstavek 135. člena Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja v neskladju z Ustavo RS in da ima ugotovitev učinek razveljavitve. To pa pomeni, da ne v predsodnem niti sodnem postopku ni dopustno uporabljati protiustavnega 135. člena Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja. Tožnikove zahteve ni dopustno zavrniti niti zavreči le zato, ker ni bil napoten na zdravljenje v tujino po protiustavnih Pravilih obveznega zdravstvenega zavarovanja, pri čemer je imela takšna ugotovitev učinek razveljavitve. Predmetno zadevo je zato mogoče zakonito in ustavno skladno reševati ob uporabi določb ZZVZZ, ki urejajo povračilo potnih stroškov. Zaradi zmotne uporabe materialnega prava in posledične pomanjkljivosti postopka je ostalo dejansko stanje nerazčiščeno. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
izplačilo dodatka za nadurno delo - zmotna uporaba materialnega prava - vrednost spornega predmeta - umik tožbe - nagrada za postopek
V takšnih primerih, kot je obravnavani (sklep o ustavitvi postopka zaradi umika tožbe, še preden je bil opravljen narok za glavno obravnavo), se nagrada za postopek odmeri po tar. št. 3100, to je po faktorju 1,3, ne pa po tar. št. 3101, ker ne gre za primer prenehanja mandata. Po tar. št. 3101 se nagrada za postopek po tar. št. 3100 zniža na količnik 0,8 takrat, kadar mandat preneha pred vložitvijo tožbe ali druge vloge, s katero se izvede postopek, pred vložitvijo odgovora na tožbo ali pripravljalne vloge, oziroma preden se odvetnik udeleži naroka za svojo stranko. Te določbe ni mogoče tolmačiti tako, da se nanaša tudi na primere, kot je obravnavani, ker ne gre za prenehanje mandata pooblaščencu. Znižanje količnika torej ni predvideno za primere, ko odvetniku (oz. zakonitemu zastopniku) mandat ne preneha, postopek pa se kljub temu zaključi, še preden se udeleži naroka za svojo stranko.
nadomestilo za čas čakanja na zaposlitev na drugo ustrezno delo - ustavitev nadomestila - nadomestilo po ZPOZ792
Ne glede na to, da je ustavljeno izplačevanje nadomestila za čas čakanja na zaposlitev na drugo ustrezno delo, ki je višje od delne invalidske pokojnine, saj so bili pogoji za pridobitev in odmero tega nadomestila v ZPIZ/92 drugačni kot pogoji za pridobitev in odmero delne invalidske pokojnine v ZPIZ-1, je izplačevanje nadomestila za čas čakanja na zaposlitev na drugem ustreznem delu z 21. 1. 2013 zakonito ustavljeno, ker se tožniku že od 22. 1. 2013 dalje izplačuje pravnomočno odmerjena delna invalidska pokojnina.
umik tožbe - ustavitev postopka - plačilo sodne takse - zmotna uporaba materialnega prava - delna oprostitev plačila sodne takse
Če se z naknadnim sklepom o delni oprostitvi plačila sodne takse spremeni višina prvotno naložene taksne obveznosti, je treba zaradi načela pravne enakosti ob analogni uporabi tretjega odstavka 34. a člena ZST-1 taksnemu zavezancu izdati nov plačilni nalog, ki je sestavni del tega sklepa. Ker taksnemu zavezancu nov plačilni nalog z določenim izpolnitvenim rokom ni bil izdan, je ugotovitev sodišča prve stopnje, da je tožnik zamudil rok za plačilo sodne takse za tožbo in posledično izdaja sklepa o ustavitvi postopka, napačna. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek.
ZDR-1 člen 85, 85/2, 109, 109/2, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2.
izredna odpoved delodajalca - zagovor - zmotna uporaba materialnega prava - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - pravica do zagovora
Sodišče prve stopnje je zmotno presodilo, da je tožena stranka do tožnika izpolnila svojo obveznost delodajalca v smislu 2. dostavka 85. člena ZDR-1 in da tožniku ni kršila pravice do zagovora, ker je tožniku poskušala omogočiti zagovor, zlasti zato, ker je razloge za to, da se zagovora ni udeležil (27. 2. oziroma 10. 3. 2014) pripisalo tožniku samemu namesto toženi stranki, kar je napačno. Tožena stranka je namreč ravnala nepravilno, ker že v prvem vabilu na zagovor ni določila, ob upoštevanju pravice tožnika kot naslovnika priporočene pošiljke, da se pisanje lahko dvigne v 15 dneh od prejema obvestila. Ni mogoče šteti, da se je tožnik izogibal vročitvi vabila, če je pisanje prejel oziroma dvignil v okviru 15 dnevnega roka – tožnikova žena je pisanje dvignila predzadnji dan roka. Še bolj nesprejemljivo pa je stališče, da je tožnikova žena „selektivno“ dvigovala poštne pošiljke in da je dne 5. 3. 2014 že razpolagala z novim obvestilom pošte o poštni pošiljki, to je drugim vabilom z dne 27. 2. 2014, kar naj bi očitno pomenilo, da je razlog, da (drugega) vabila ni prejel prej, na tožnikovi strani. Zmotno je torej stališče, da so zato podane in izkazane okoliščine, zaradi katerih bi bilo od tožene stranke kot delodajalca neupravičeno pričakovati, da tožeči stranki kot delavcu omogoči zagovor. Za tako okoliščino ni mogoče šteti niti očitanega „selektivnega“ dvigovanja pošte niti domnevno namernega prevzema pošiljk tik pred koncem roka. Tožnik je priporočene poštne pošiljke sprejemal v roku, sicer bi prišlo do t. i. fikcije vročitve, ki bi zanj imela škodljive posledice, saj bi se v tem primeru štelo, da se ni odzval na pravilno poslano vabilo na zagovor. Bistveno je, da tožena stranka z vabili na zagovor, kakršna je poslala tožniku, tožniku zagovora ni omogočila in je kršila njegovo pravico do zagovora. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo ter delno spremenilo izpodbijano odločitev sodišča prve stopnje tako, da je ugotovilo nezakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka podala tožniku. V preostalem (nespremenjenem) delu pa je izpodbijano sodbo razveljavilo in v tem obsegu zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje, ker je zaradi zmotne uporabe materialnega prava dejansko stanje (v zvezi z reparacijskim in reintegracijskim zahtevkom) nepopolno ugotovljeno.