izredna denarna socialna pomoč - zmotna uporaba materialnega prava - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - vročanje - zakonsko prebivališče - naslov za vročanje
ZPPreb v 4. odstavku 8. člena določa, da se v primeru, če posameznik nima prijavljenega stalnega prebivališča, po določbah ZPPreb pa ga tudi ni mogoče prijaviti, za njegovo stalno prebivališče šteje naslov organa ali organizacije, kjer dobiva pomoč v materialni obliki, če na območju pristojnega organa tudi dejansko živi. V takšnem primeru gre za zakonsko prebivališče, ki je namenjeno izključno registraciji posameznika v določenem naselju, ne pomeni pa dejanske nastanitve na naslovu organa ali organizacije. Zato je v konkretnem primeru, ko ima tožnica naslov na naslovu določenega Centra za socialno delo, potrebno ugotoviti, ali je ta naslov tudi sicer naslov za vročanje. Ker sodišče prve stopnje tega ni ugotovilo, je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek.
ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-1, 89/2. ZDR člen 88, 88/3.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - organizacijski razlog - ekonomski razlog
Pri toženi stranki je zaradi odpovedi naročil ter zaradi neuspeha tožene stranke na razpisu v septembru 2014 prišlo do zmanjšanja obsega dela in upada prihodkov v letih 2013 in 2014 v primerjavi z letom 2012 in zato do slabših rezultatov poslovanja ter do likvidnostnih težav. Zaradi navedenega je bila tožena stranka prisiljena ukrepati in zmanjšati število delavcev. Organizacijske rešitve v zvezi z ekonomsko uspešnostjo poslovanja so v avtonomni sferi delodajalca in predstavljajo zadosten in utemeljen razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, potrebnosti oziroma smotrnosti sprememb v načinu poslovanja in organizaciji dela pa sodišče ne more presojati, ker so te odločitve v pristojnosti delodajalca. Tožena stranka je dokazala obstoj poslovnega razloga, tako organizacijskega kot ekonomskega razloga, iz 1. alinee 1. odstavka 89. člena ZDR-1. Tako je tožena stranka tožniku zakonito redno odpovedala pogodbo o zaposlitvi, ob dokazanem obstoju poslovnega razloga, ki je bil utemeljen in je onemogočal nadaljevanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi med delavcem in delodajalcem. Zato je sodišče prve stopnje odločilo pravilno in v skladu s določbami ZDR-1, ko je tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga in s tem v zvezi reparacijski zahtevek ter zahtevek za plačilo denarnega povračila v višini 12 bruto tožnikovih plač zavrnilo.
začasno napoten delavec - plača - minimalni standardi
Tožena stranka s tožnikom ni sklenila pogodbe o zaposlitvi po 212. členu ZDR, ki govori o sklenitvi pogodbe o zaposlitvi za primer, če je delavec začasno napoten na delo v tujini. Zato bi morala tožena stranka upoštevati Direktivo o napotitvi delavcev 96/71/ES, po kateri morajo delodajalci upoštevati minimalne standarde, ki veljajo v državi, v katero bodo delavci napoteni na delo, če bodo ti standardi za delavce ugodnejši. Potrebno je torej upoštevati minimum, ki je določen v državi gostiteljici, če je ta višji. V Republiki Nemčiji veljavni zakon o napotitvi delavcev temelji na tej direktivi. Sprejet je bil z namenom zaščititi domače delavce pred povečanjem konkurence nižje plačanih delavcev in morajo tudi za tuje delavce, zaposlene v Nemčiji, veljati enaki delovni predpisi in minimalni standardi kot za domače. Ker tožena stranka s tožnikom ni sklenila pogodbe o zaposlitvi za delo v tujini, zanj ne morejo veljati določbe pogodbe o zaposlitvi o minimalni plači v Sloveniji. Sodišče prve stopnje je zato utemeljeno verjelo tožniku, da je bila ustno dogovorjena plača v višini urne postavke 13,00 EUR in mu pravilno prisodilo razlike med prejetimi plačami po pogodbi o zaposlitvi in plačami po dogovorjeni urni postavki.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS0015048
ZPP člen 253, 253/1, 339, 339/2, 339/2-8.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - absolutna bistvena kršitev določb postopka - izvedenec - načelo neposrednosti
V obravnavani zadevi sta toženi stranki podali konkretizirane pripombe tako na izvedensko mnenje izvedenca za varstvo pri delu kot tudi na izvedensko mnenje izvedenke za medicino ter jasno navedli, v katerem delu se ne strinjata z ugotovitvami izvedenca. Ker bi bile navedene pripombe oziroma vprašanja, ki jih toženi stranki izpostavljata, lahko pomembne za odločitev o temelju odškodninske odgovornosti kot tudi o višini prisojene odškodnine, bi moralo sodišče prve stopnje izvedenca seznaniti s temi pripombami in od njiju zahtevati, da mnenji ustrezno (pisno) dopolnita in se opredelita do pripomb oziroma toženima strankama dati možnost, da od izvedencev na zaslišanju na obravnavi zahtevata tudi ustna pojasnila v zvezi s podanima mnenjema. Ker sodišče tega ni storilo, je kršilo določbo neposrednosti in strankam vzelo možnost obravnavanja pred sodiščem, kar predstavlja bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Posledično sodišče prve stopnje ni pravilno ugotovilo dejanskega stanja. Zato je pritožbeno sodišče pritožbama ugodilo, razveljavilo sodbo sodišča prve stopnje ter vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
ZPP člen 274, 274/1. ZDSS-1 člen 6/1-c, 18, 19. Zakon o zavodih člen 45, 46. ZDR-1 člen 10. ZUS-1 člen 1, 2, 4. URS člen 157, 157/2.
kolektivni delovni spor - neskladnost splošnega akta z zakonom - sodna pristojnost
Spora o presoji skladnosti sprememb in dopolnitev Statuta Javnega zavoda Radiotelevizija Slovenija, s katerimi sta bila spremenjena 72. in 74. člen Statuta, ni mogoče uvrstiti med spore iz 6. c člena ZDSS-1, po katerem je delovno sodišče med drugim pristojno tudi za odločanje v kolektivnem delovnem sporu o skladnosti splošnih aktov delodajalca z zakonom in s kolektivnimi pogodbami. ZRTVS-1 posebnih določb o splošnih aktih ne vsebuje. Statut bi bilo sicer mogoče uvrstiti v kategorijo splošnih aktov tudi upoštevaje določbe 45. in 46. člena ZZ, vendar spremembe in dopolnitve tega Statuta, ki so predmet predloga predlagatelja, nimajo narave splošnega akta delodajalca v smislu 10. člena ZDR-1, s katerimi bi nasprotni udeleženec določal organizacijo dela ali določal obveznosti, ki jih morajo poznati delavci zaradi izpolnjevanja pogodbenih in drugih obveznosti. Ker sporne spremembe in dopolnitve Statuta nimajo narave splošnega akta delodajalca iz 10. člena ZDR-1, se predmetni spor ne more obravnavati kot kolektivni delovni spor po členu 6. c ZDSS-1. Predlog za presojo zakonitosti sprememb in dopolnitev Statuta pa ne spada niti v pristojnost upravnega sodišča (ne gre za dokončni upravni akt, niti za posamični akt, niti ta akt ne posega v temelje ustavne pravice posameznika). Zato je sodišče prve stopnje predlog predlagatelja na podlagi prvega odstavka 274. člena ZPP utemeljeno zavrglo.
ZDR-1 člen 85, 85/2, 109, 109/2, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2.
izredna odpoved delodajalca - zagovor - zmotna uporaba materialnega prava - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - pravica do zagovora
Sodišče prve stopnje je zmotno presodilo, da je tožena stranka do tožnika izpolnila svojo obveznost delodajalca v smislu 2. dostavka 85. člena ZDR-1 in da tožniku ni kršila pravice do zagovora, ker je tožniku poskušala omogočiti zagovor, zlasti zato, ker je razloge za to, da se zagovora ni udeležil (27. 2. oziroma 10. 3. 2014) pripisalo tožniku samemu namesto toženi stranki, kar je napačno. Tožena stranka je namreč ravnala nepravilno, ker že v prvem vabilu na zagovor ni določila, ob upoštevanju pravice tožnika kot naslovnika priporočene pošiljke, da se pisanje lahko dvigne v 15 dneh od prejema obvestila. Ni mogoče šteti, da se je tožnik izogibal vročitvi vabila, če je pisanje prejel oziroma dvignil v okviru 15 dnevnega roka – tožnikova žena je pisanje dvignila predzadnji dan roka. Še bolj nesprejemljivo pa je stališče, da je tožnikova žena „selektivno“ dvigovala poštne pošiljke in da je dne 5. 3. 2014 že razpolagala z novim obvestilom pošte o poštni pošiljki, to je drugim vabilom z dne 27. 2. 2014, kar naj bi očitno pomenilo, da je razlog, da (drugega) vabila ni prejel prej, na tožnikovi strani. Zmotno je torej stališče, da so zato podane in izkazane okoliščine, zaradi katerih bi bilo od tožene stranke kot delodajalca neupravičeno pričakovati, da tožeči stranki kot delavcu omogoči zagovor. Za tako okoliščino ni mogoče šteti niti očitanega „selektivnega“ dvigovanja pošte niti domnevno namernega prevzema pošiljk tik pred koncem roka. Tožnik je priporočene poštne pošiljke sprejemal v roku, sicer bi prišlo do t. i. fikcije vročitve, ki bi zanj imela škodljive posledice, saj bi se v tem primeru štelo, da se ni odzval na pravilno poslano vabilo na zagovor. Bistveno je, da tožena stranka z vabili na zagovor, kakršna je poslala tožniku, tožniku zagovora ni omogočila in je kršila njegovo pravico do zagovora. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo ter delno spremenilo izpodbijano odločitev sodišča prve stopnje tako, da je ugotovilo nezakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka podala tožniku. V preostalem (nespremenjenem) delu pa je izpodbijano sodbo razveljavilo in v tem obsegu zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje, ker je zaradi zmotne uporabe materialnega prava dejansko stanje (v zvezi z reparacijskim in reintegracijskim zahtevkom) nepopolno ugotovljeno.
predlog za začetek postopka izbrisa - izbris iz sodnega registra brez likvidacije - upravičeni predlagatelj - lastnik objekta na naslovu, ki je v sodni register vpisan kot poslovni naslov pravne osebe - upnik
Lastnik objekta, ki je hkrati upnik pravne osebe, ne more predlagati izbrisa le-te iz sodnega registra brez likvidacije.
nujne sestavine pritožbe – podpis pritožnika – lastnoročni podpis brez posebne označbe, da gre za zakonitega zastopnika
Kljub temu, da podpisnica pritožbe ni izrecno navedla, da pritožbo podpisuje kot toženkin zakoniti zastopnik, pritožba obsega vse nujne sestavina podpisa, saj lastnoročni podpis ob navedbi firme v konkretnem primeru zadostuje za nedvoumno identifikacijo podpisnice pritožbe.
vrnitveni zahtevek – rei vindicatio – trditveno in dokazno breme – dokazovanje – dokaz z izvedencem – dokazna ocena
Ker tožnicama ni uspelo izkazati, da je toženka kakorkoli posegla v njuno nepremičnino, je sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek, temelječ na določbi 92. člena SPZ, pravilno zavrnilo.
Višje sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje odločalo o zahtevku tožeče stranke v višini 1.141.421,64 EUR (in ne 1.398.183,64 EUR, kolikor je bila ocenjena vrednost spornega predmeta).
Pritožnik mora pritožbene stroške zahtevati v pritožbi.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0053144
ZPP člen 337, 337/1.
posojilna pogodba – dokazovanje – dejansko stanje – prepozen dokazni predlog – nedovoljene pritožbene novote
Toženec v zvezi s svojim (tudi sicer preveč splošnim) zatrjevanjem, da naj bi bila omenjena listina rezultat tožnikove zlorabe prej nastalih listin (da naj bi bila torej nepristna), v postopku na prvi stopnji ni predlagal, da naj tožnik predloži original listine. Tak v pritožbi podan predlog tako predstavlja nedovoljeno in posledično neupoštevno pritožbeno novoto.
objektivna odgovornost – krivdna odgovornost – protipravnost ravnanja – padec po stopnicah – tekoče stopnice – trditveno in dokazno breme – vzrok padca – trditvena podlaga tožbe – izvedenec
Višina posameznih stopnic pri tekočih stopnicah je vselej različna, zato dejstvo, da konkretnega dne, ko je prišlo do škodnega dogodka, niso delovale in so bile v mirujočem stanju, nima pomena za ugotavljanje obstoja protipravnosti trgovskega centra. Ta ni bil dolžan postaviti ne opozorilne table niti ni bil dolžan fizično preprečiti dostopa do stopnic. Tožnikov spotik je treba pripisati naključju, ki se je primerilo tožniku, zato za škodo, ki je nastala znotraj njegove sfere, odgovarja sam.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – PRAVO DRUŽB
VSL0082171
ZGD-1 člen 33, 33/1. ZPP člen 86, 86/1, 87, 87/3, 343, 343/3, 363, 363/1, 365, 365-1. OZ člen 74, 74/1.
nedovoljena pritožba – pravica do vložitve pritožbe – pooblastilo – pooblastitev – pooblaščenec stranke – prokurist – prokura – pooblaščenec v postopku pred višjim sodiščem – potrdilo o opravljenem PDI
Prokurist je pooblaščenec stranke. Pri vložitvi pritožbe mora predložiti potrdilo o opravljenem pravniškem državnem izpitu, sicer pritožba ni dovoljena.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0053105
ZPP člen 309a, 339, 339/1. OZ člen 619.
podjemna pogodba – ponudba v poravnalnem postopku – nedopusten dokaz – izločitev dokazov – relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – projektna dokumentacija – vrednost del
Sodišče prve stopnje bi moralo elektronsko sporočilo tožene stranke, ki se nanaša na poravnalno ponudbo tožniku, izločiti iz dokazov. Te listine sodišče prve stopnje ne bi smelo sprejeti v dokazni sklep in upoštevati pri dokazni oceni, vendar ta kršitev sama po sebi še ne pomeni, da je zato sodba nezakonita in nepravilna. Prepričljiva dokazna ocena prvega sodišča temelji na drugih dokazih, listinah, izvedenskem mnenju in zaslišanju tožnika in prič, zato navedena kršitev ni vplivala na zakonitost in pravilnost sodbe, ker bi bila ugotovitev dejanskega stanja in odločitev tudi brez izvedbe nedopustnega dokaza, enaka.
STVARNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0053110
ZVetl člen 1, 7, 20, 21, 23, 26, 26/3, 28, 30. ZNP člen 35, 37. ZPP člen 2.
predlog za vzpostavitev etažne lastnine – postopek za določitev pripadajočega zemljišča – pripadajoče zemljišče za stanovanjsko sosesko – ID znak stavbe – obvestilo o postopku in izjava udeležencev – pripravljalna opravila sodišča – postavitev izvedenca – stroški nepravdnega postopka
Ob procesni situaciji in predlogu predlagajoče stranke, ko etažni lastniki drugih stavb niso udeleženci v postopku, sodišče ne more brez ustreznih strank določiti pripadajočih zemljišč za stanovanjsko sosesko. Zato se je pravilno odločilo za ožjo obravnavo oziroma za določitev le po 7. členu ZVEtL. S tem res ni izčrpana možnost etažnih lastnikov po 30. členu ZVEtL (za ugotavljanje pripadajočih zemljišč za stanovanjsko sosesko), vendar v taki procesni situaciji sodišče prve stopnje tudi ni moglo ravnati drugače.
Sodišče prve stopnje je o tožnikovem prvem predlogu za taksno oprostitev odločilo s sklepom z dne 18. 4. 2012, s katerim ga je plačila sodnih taks v celoti oprostilo. Brez podlage je torej pritožbeno prepričanje, da naj bi izdani sklep o taksni oprostitvi veljal le za postopek na prvi stopnji, ne pa tudi za postopek s pritožbo.
Mokra tla predstavljajo običajen in pričakovan rizik, na katerega povprečno skrbnega človeka ni treba opominjati s tablo z napisom 'pazi, drsi'. Opustitev namestitve opozorilnih tabel tako ne predstavlja protipravnega ravnanja.
Dovolj varna tla ne terjajo kakšne dodatne protizdrsne zaščite.
ZPP člen 111, 111/4, 140, 142, 142/3, 142/4. ZST-1 člen 13.
predlog za obročno plačilo sodne takse – vložitev predloga za obročno plačilo sodne takse po izteku roka za plačilo sodne takse – sklep o zavrženju predloga za obročno plačilo sodne takse – vročitev plačilnega naloga za plačilo sodne takse – vročanje fizičnim osebam – osebno vročanje – nadomestna vročitev – vročanje obvestila o sodnem pisanju v hišni predalčnik – fikcija vročitve – začetek teka roka – učinkovanje sklepa o obročnem plačilu sodne takse
Ker toženec pisanja ni dvignil, je z iztekom 15. dne, to je 4. 9. 2015, na podlagi četrtega odstavka 142. člena ZPP nastopila fikcija vročitve. Naslednji dan, to je 5. 9. 2015 (in ne morda šele takrat, ko je bilo pismo tožencu puščeno v predalčniku), je pričel teči 15-dnevni rok, v katerem bi bil toženec dolžan poravnati dolžno takso oziroma vložiti predlog za njeno obročno plačilo.