postopek osebnega stečaja – stroški stečajnega postopka – prejemki, izvzeti iz stečajne mase – prejemki iz naslova povrnitve stroškov prevoza na delo in malice
Iz pritožbi priložene pogodbe o zaposlitvi zaradi opravljanja javnih del, ki jo je 2. 3. 2015 sklenila pritožnica z delodajalcem, je razvidno, da je pritožnica upravičena do plače v višini 790,73 EUR. Iz dopisa delodajalca z dne 12. 5. 2015 je razvidno, da skupni prejemki pritožnice ne presegajo zajamčenega zneska za pritožnico, ki ima preživninsko obveznost za tri otroke. V posledici navedenega se v dobro fiduciarnega računa upravitelja iz prejemkov pritožnice ne plačuje. To pa pomeni, da iz naslova zaposlitve pritožnica ne prispeva k stečajni masi, temveč ji ostanejo na razpolago vsi prejemki na podlagi sklenjene pogodbe o zaposlitvi. V kolikor bi sodišče ugodilo predlogu pritožnice, bi to pomenilo, da bi se stroški pritožnice, ki so povezani z njeno zaposlitvijo, pokrivali v breme splošne stečajne mase. Za to pa ni najti pravne podlage v določilih ZFPPIPP.
pripadajoče zemljišče - javno dobro - pravni interes
Predlagatelj postopka v nepravdnem postopku, v katerem si prizadeva, da bi predmetna nepremičnina pridobila status pripadajočega zemljiška k stavbi, ima pravni interes, da taista nepremičnina ne pridobi status javnega dobra. Pravilna je tudi materialnopravna presoja sodišča prve stopnje, da v konkretnem primeru Odlok ne more predstavljati pravne podlage za zaznambo javnega dobra pri uvodoma navedeni parceli. Res je, da je mogoča zaznamba tudi v primeru, ko je sprejet podzakonski predpis ali drug splošni pravni akt, vendar le, če je z uveljavitvijo le-tega nastala javno pravna omejitev v prometu z nepremičnino, sicer pa je treba izdati odločbo o določitvi statusa javnega dobra (1. in 2. točka drugega odstavka 111. čelna ZZK-1).
ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0076638
OZ člen 169, 243, 243/3, 287, 287/2, 288. ZPP člen 339/2-8.
leasing – predčasna odpoved pogodbe o leasingu – izračun višine odškodnine – pozitivni pogodbeni interes – neodštetje vrednosti predmeta leasinga – načelo popolne odškodnine – compensatio lucri cum damno – vrstni red vračunavanja – vračunavanje obresti – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – kršitev pravice do izjave
Za to, da je spoštovano temeljno načelo odškodninskega prava, tj. načelo popolne odškodnine, je pri odškodnini, s katero leasingodajalec zaradi predčasne odpovedi pogodbe o leasingu zahteva povračilo pozitivnega pogodbenega interesa, odločilno, ali je bila vsota nezapadlih obrokov leasinga diskontirana na čas prenehanja pogodbe o leasingu in ali je bila od tega zneska odšteta preostala vrednost predmeta leasinga. Gre namreč za kriterija, ki dajeta garancijo, da odškodnina ne presega dejanske škode.
STEČAJNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSL0077985
ZFPPIPP člen 121, 121/1, 398, 398/1, 399, 399/1, 400, 400/2, 406. ZPP člen 142, 142/4, 365, 365/1. KZ-1 člen 82, 82/4, 82/4-2.
odpust obveznosti – tek rokov – vročanje – fikcija vročitve – ovire za odpust obveznosti – pravnomočna obsodba za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu – izpolnjeni pogoji za izbris pravnomočne obsodbe iz kazenske evidence – nova okoliščina – ponoven predlog za odpust obveznosti
V skladu s četrtim odstavkom 142. člena ZPP se šteje, da je bil sklep o odpustu obveznosti dolžniku vročen z iztekom 15 dni, ker dolžnik sodne pošiljke ni sam dvignil. Vročitev dolžniku se je štela za opravljeno zadnji dan 15 dnevnega roka, torej v četrtek, 1. 10. 2015. Pritožbeni rok je dolžniku začel teči šestnajsti dan po puščenem obvestilu (16. 9. 2015), to je v petek, 2. oktobra, in je iztekel v 15 dneh, to je v petek, 16. oktobra 2015. To je bil tudi zadnji dan, ko bi moral dolžnik vložiti pritožbo. Ker je bila pritožba vložena šele v ponedeljek, 19. oktobra, je bila vložena prepozno.
V dejanski situaciji, ko so med tekom postopka osebnega stečaja, in sicer do konca postopka, izpolnjeni pogoji za izbris pravnomočnih obsodb iz kazenske evidence, lahko dolžnik, ne glede na izpodbijani (pravnomočni) sklep o zavrnitvi predloga za odpust obveznosti, slednjega ponovno vloži. Gre namreč za novo okoliščino (izbris iz kazenske evidence), ki ni zajeta v historični dogodek, ki je predstavljal dejansko podlago pravnomočnega sklepa o zavrnitvi predlaganega odpusta obveznosti.
ugovor - sklep o nadaljevanju izvršbe z novim izvršilnim sredstvom
Zoper sklep o nadaljevanju izvršbe z novim izvršilnim sredstvom ima dolžnik pravico do ugovora z omejitvijo ugovornih razlogov zgolj na novo izvršilno sredstvo ali predmet izvršbe (načelno pravno mnenje Občne seje Vrhovnega sodišča RS z dne 19.6.1996). Z ugovorom zoper tak sklep torej ne more izpodbijati samega obstoja ali višine terjatve, kot tudi ne pristojnosti sodišča, ki je izdalo sklep o izvršbi, saj je za ugovore v tej smeri predvideno pravno sredstvo ugovora zoper sklep o izvršbi, ki se ga je dolžnica, kot je razvidno iz spisovnih podatkov, tudi poslužila in je bil pravnomočno zavrnjen.
zakonski pogoji za sprejem na varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - duševna motnja - odvisnost od drog - nevarnost ogrožanja zdravja - potreba po nadzorovani obravnavi in kontroliranem jemanju zdravil na varovanem oddelku
Zdravljenje v domačem okolju v nadzorovani obravnavi bi bilo ustrezno le ob opustitvi drog, kar pa po enoletni abstinenci pri nasprotnem udeležencu ni zagotovljeno, pri čemer tudi ne gre prezreti, da slednji še vedno izraža željo po drogi.
ZD člen 123, 123/1. ZPIZ-2 člen 195, 195/2, 195/3, 195/4.
nakazilo pokojnine - po smrti nakazana pokojnina - izvajalec plačilnih storitev - smrt imetnika računa - ukinitev limita - negativno stanje na računu - prehod zapuščine na dediče
Zavod ima ne glede na določbe, ki urejajo plačilni promet, prednostno pravico, da neposredno od izvajalca plačilnih storitev zahteva povrnitev preveč plačanega zneska pokojnine, ki je bila nakazana v dobro imetnika osebnega računa po njegovi smrti in do katerega umrli imetnik osebnega računa ni bil upravičen.
Okoliščina, kdaj je izvajalec plačilnih storitev izvedel za datum smrti imetnika osebnega računa, na dolžnost izvajalca plačilnih storitev ne vpliva.
Sporni znesek ni pripadal zapustnici, zato tudi ni prešel na dediče.
URS člen 156. ZUstS člen 23, 23/1. ZFPPIPP člen 382, 382/1, 389, 389/1, 389/2.
predmeti, izvzeti iz stečajne mase – namen postopka osebnega stečaja – ocena ustavnosti
Osnovni namen postopka osebnega stečaja določa prvi odstavek 382. člena ZFPPIPP. V skladu s tem določilom se postopek osebnega stečaja vodi, da bi vsi upniki iz premoženja stečajnega dolžnika prejeli plačilo svojih navadnih terjatev do stečajnega dolžnika hkrati in v enakih delih. Zaradi tega ni mogoč zaključek, da bi bila protiustavna zakonska ureditev, ki zgolj zasleduje osnovni namen stečajnega postopka.
Sodišče se bo postopka za oceno ustavnosti poslužilo le v primeru, ko bo na podlagi lastnega vsebinskega preizkusa zakonske norme, ki jo mora uporabiti pri svojem odločanju, zaznalo nasprotje med takšno zakonsko normo in določbami Ustave.
Odločitev sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu, da je treba v predmetni zadevi zamudne obresti od upnici prisojene odškodninske terjatve od začetka teka do dneva plačila obračunati po linearni metodi ter obresti od 28. 6. 2003 dalje obračunati od glavnice brez pripisa do takrat nateklih obresti, je pravilna. Prav iz razloga, iz katerega so bile za odškodninske terjatve prisojene zamudne obresti v višini obrestne mere zamudnih obresti, zmanjšane za TOM, namreč ni podlage za uporabo konformnega načina obrestovanja do vključno 27. 6. 2003, kakor tudi ni materialnopravne podlage za izračun obresti od 28. 6. 2003 tudi od obresti, ki so do takrat natekle.
pritožba – pravočasnost pritožbe – zavrženje pritožbe – vrnitev v prejšnje stanje – očitno neutemljen predlog za vrnitev v prejšnje stanje
Predlog za vrnitev v prejšnje stanje je očitno neutemeljen. Toženec niti ne navaja, še manj pa dokazuje, zakaj zaradi domnevne poslovne poti ne bi mogel vložiti pritožbe, saj je ta možnost (vsaj poštno) načeloma dana vsepovsod po svetu. Njegov predlog torej ne izpolnjuje kriterija upravičenega razloga za zamudo pri opravi procesnega dejanja.
pogodba o sodelovanju - odložni pogoj - vezanost plačila na izvedbo in rezultate razpisa - vsebina razpisa - načelo vestnosti in poštenja - preprečitev uresničitve odložnega pogoja - pogoj, določen v breme - pravna fikcija - pogodbena obveznost - pogodbeni interes - dolgoročno sodelovanje - izpolnitev namena - pričakovano poslovno sodelovanje - pripravljenost odpovedati se plačilu - preprečitev izpolnitve pogodbenega interesa
Če tožena stranka trdi, da razpisa, kot ga predvideva Pogodba o sodelovanju z dne 31. 1. 2011, ni izvedla (pa bi ga - da bi preverila, ali je tožeča stranka res najboljša in najugodnejša ponudnica storitev, dogovorjenih s Pogodbo o sodelovanju - morala) in če navedena trditev drži, je edini mogoč sklep ta, da je tožena stranka v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja sama preprečila uresničitev odložnega pogoja iz 4. odstavka 11. člena Pogodbe o sodelovanju, kateri je bil postavljen v njeno breme. Ker se skladno s četrtim odstavkom 59. člena OZ v takem primeru šteje, da je pogoj uresničen, tožena stranka tožnici v tem postopku torej že iz tega razloga neutemeljeno odreka plačilo za storitve po Pogodbi o sodelovanju oziroma plačilo vtoževanega zneska.
Dogovor o poplačilu Pogodbe nakazuje, da je bila tožena stranka vtoževani znesek dolžna plačati „v vsakem primeru“ in da tožeča stranka na takšno odpoved ni pristala, saj navedeni dokument nima niti datuma niti podpisov pravdnih strank.
OZ člen 1012, 1019, 1019/3, 1020, 1022, 1025. ZFPPIPP člen 226.
poroštvo
Solidarni porok odgovarja upniku kot glavni dolžnik za celo obveznost in lahko upnik zahteva izpolnitev bodisi od glavnega dolžnika bodisi od poroka ali pa od obeh hkrati. Porok se zaveže nasproti upniku izpolniti veljavno in zapadlo obveznost glavnega dolžnika. Njegova obveznost je akcesorna, saj sta njen nastanek in obstoj odvisna od glavne obveznosti. To pa pomeni, da zapadlost obveznosti glavnega dolžnika pomeni tudi zapadlost poroštvene obveznosti.
Kadar se dejstva, ki so pomembna za uporabo dveh ali več pravnih norm, večinoma prekrivajo, gre brez dvoma za eno dejansko stanje, ki ga je mogoče subsumirati pod različne pravne norme. Ko gre za en historični dogodek in s tem za eno dejansko podlago, pa pomeni sklicevanje na drugo vrsto (odškodninske) odgovornosti samo spremembo pravne kvalifikacije zahtevka.
imetnik pravice uporabe vozila - domneva storitve prekrška
Imetnik pravice uporabe vozila v smislu določbe prvega odstavka člena 8 ZPrCP ni vselej tisti, ki je po navedbi lastnika imel vozilo (trenutno) v svoji uporabi (posesti), temveč samo za tiste osebe, ki vozilo trajno uporabljajo namesto lastnika, kadar jim lastnik prepusti v uporabo tako vozilo na podlagi pogodbe ali pa kadar je lastnik vozila otrok, mladoletnik ali polnoletna oseba brez veljavnega vozniškega dovoljenja. Le v teh primerih se torej domneva storitve prekrška nanaša na imetnika pravica uporabe vozila, ne pa tudi na lastnika vozila.
ZST-1 člen 11, 11/1, 12, 12/1. ZPP člen 365, 365-3.
sodna taksa – oprostitev plačila sodnih taks – delna oprostitev plačila sodnih taks – izjava o premoženjskem stanju – upoštevanje podatkov po uradni dolžnosti – občutno zmanjšana sredstva za preživljanje – pritožba – podpis pritožbe – nepodpisana pritožba – oddaja vloge neposredno na sodišču
Tožnik je prejemal mesečno okoli 1.170,00 EUR. To pa je dohodek, ki ne dopušča taksne oprostitve. Ta je namreč namenjena le socialno najšibkejšim slojem prebivalstva.
postopek o prekršku - kazenski postopek - prekrivanje zakonskih znakov prekrška in kaznivega dejanja - zavrnitev obdolžilnega predloga - prekinitev postopka o prekršku - začetek rednega postopka o prekršku
Ker gre za isti historični dogodek in se obdolžencu tako v postopku o prekršku, kot tudi v kazenskem postopku očita vožnja pod vplivom alkohola, ki je zakonski znak očitanega mu kaznivega dejanja, ni dvoma, da mora biti tak storilec primerno procesuiran po večji kriminalni količini. Zato je treba postopek o prekršku, če se je že začel, prekiniti, ne pa zavrniti obdolžilni predlog. Redni postopek o prekršku se je namreč začel z vložitvijo obdolžilnega predloga.
nepopolna tožba – poziv na dopolnitev tožbe – procesni rok – sodne počitnice – tek roka med sodnimi počitnicami – pravni pouk – sklep o zavrženju tožbe
Če se sodne počitnice iztečejo na soboto, začne rok teči dalje že v nedeljo (16. 8.) in ne šele v ponedeljek (17. 8.).
Zakonska ureditev, ko sodišče zavrže vlogo stranke po izpeljanem postopku pozivanja, ne pomeni nedopustnega omejevanja pravice do učinkovitega sodnega varstva.
spor majhne vrednosti – nesporna dejstva – priznana dejstva – neizvedba naroka – spremenjene trditve stranke – preklic priznanja
V situacijah, ko stranka najprej prizna neko dejstvo, potem pa ga popolnoma zanika, mora stranka svoj preklic obrazložiti, to je pojasniti, zakaj je preklic upravičen in to upravičenost tudi izkazati.
PREKRŠKI - VARNOST CESTNEGA PROMETA - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
VSC0004238
ZPrCp člen 8, 8/1. ZMV člen 29.
odgovornost lastnika vozila - imetnik pravice uporabe - obrnjeno dokazno breme - plačilni nalog
Obveznost obrnjenega dokaznega bremena ni zgolj na lastniku vozila, temveč tudi na imetniku pravice uporabe, vendar pa imetnik pravice uporabe vozila v smislu 8. člena ZPrCP ni vsakdo, ki je po navedbi lastnika imel vozilo (trenutno) v svoji posesti, temveč samo oseba, ki je kot imetnik pravice uporabe vpisan v prometno dovoljenje. Gre torej za osebe, ki vozilo trajno uporabljajo namesto lastnika, kadar jih lastnik uporabo prepusti na podlagi pogodbe, ali kadar je lastnik vozila otrok, mladoletnik ali polnoletna oseba brez veljavnega vozniškega dovoljenja. Le v teh primerih se domneva storitve prekrška iz prvega odstavka 8. člena ZPrCP nanaša na imetnika pravice uporabe, ne pa tudi na lastnika vozila. V vseh drugih primerih pa domneva zadeva zgolj lastnika vozila, ne glede na to, ali je vozilo (bodisi začasno, bodisi trajno) zaupal v uporabo drugi osebi. Zato v konkretnem primeru za storilko nikakor ne velja obrnjeno dokazno breme.