Toženec, na katerem je bilo dokazno breme, ni dokazal, da je tožnica naklepoma huje kršila pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja, niti da imajo tožničine kršitve znake kaznivega dejanja poneverbe po določbah 1. v zvezi s 3. odstavkom 209. člena KZ-1, saj ni izkazano, da si je tožnica protipravno prilastila 5,00 EUR in dve merici borovničevca. Zato je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da je bila tožnici nezakonito izredno odpovedana pogodba o zaposlitvi, ker za odpoved ni utemeljenih razlogov oziroma ker nista dokazana odpovedna razloga po 1. in 2. alineji 1. odstavka 110. člena ZDR-1.
ZDSS-1 člen 5, 5/1, 5/1-b. ZST-1B, ZST-1 člen 5, 5/1, 5/1-1.
izplačilo plače - regres za letni dopust - stroški prevoza in prehrane - odpravnina- ugovor zoper plačilni nalog - sodna taksa za postopek o pritožbi
Gre za postopek o individualnem delovnem sporu premoženjske narave in podana je stvarna pristojnost delovnega sodišča. Z začetkom veljavnosti ZST-1B so bile z dnem 10. 8. 2013 določene sodne takse tudi v individualnih delovnih sporih premoženjske narave (taksna tarifa 2.2). Za postopek o pritožbi z dne 29. 9. 2015 zoper zamudno sodbo z dne 18. 9. 2015 je nastala taksna obveznost ob vložitvi pritožbe. Ker tožeča stranka ob vložitvi pritožbe takse ni plačala, je sodišče utemeljeno izdalo plačni nalog za plačilo sodne takse z dne 28. 9. 2015.
pogodbena kazen - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - nezakonita odpoved pogodbe o zaposlitvi - plačilo odpravnine - razrešitev vodilnega delavca - obstoj utemeljenega razloga
V pogodbi o zaposlitvi, ki sta sklenila tožnik in tožena stranka za vodilno delovno mesto, je med drugim določeno, da lahko direktor družbe, izhajajoč iz lastniških interesov delničarjev, kadarkoli razreši vodilnega delavca in da je v primeru razrešitve brez utemeljenega razloga tožnik upravičen do odpravnine v višini najmanj 12 bruto plač v zadnjem mesecu pred razrešitvijo. Citirana določba je jasna,
odpravnina v višini 12 plač vodilnemu delavcu pripada le, če je razrešen na podlagi odločitve direktorja brez utemeljenih razlogov, če mu sočasno preneha tudi delovno razmerje. Ni mogoče šteti, da je bil v obravnavanem primeru tožnik razrešen brez utemeljenih razlogov, čeprav mu je bila pogodba o zaposlitvi nezakonito izredno odpovedana iz razlogov po 1. in 2. alinei prvega odstavka 111. člena ZDR. Zlasti ne zato, ker je bilo v sodnem sporu s pravnomočno sodbo ugotovljeno, da je izredna odpoved nezakonita iz formalnih razlogov ? ker je tožena stranka zamudila prekluzivni rok za podajo izredne odpovedi, ne pa iz vsebinskih razlogov. Zato tožbeni zahtevek na plačilo odpravnine ni utemeljen.
STVARNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0082127
Zakon o prisilni poravnavi in stečaju člen 129. ZPP člen 181.
ugotovitvena tožba – uskladitev zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim – vpis nepravega lastnika v zemljiški knjigi – tožba na ugotovitev lastninske pravice – pasivna legitimacija – pravno nasledstvo – pravni naslednik vpisanega tabularnega lastnika – prevzem premoženja stečajnega dolžnika – neunovčena sredstva
Tožba na ugotovitev lastninske pravice ob izkazanem pravnem interesu, je ustrezno pravno varstvo pravic zakonitega lastnika, če je v zemljiški knjigi vknjižen drug (nepravi) lastnik. Pasivno so legitimirani tudi pravni nasledniki vpisanega tabularnega lastnika (ki je umrl oziroma prenehal obstajati), to pa je v konkretnem primeru prav toženka, na podlagi sklepa Okrožnega gospodarskega sodišča v Ljubljani z dne 28. 1. 1976. Poleg tega, da je sodišče na podlagi 129. člena Zakona o prisilni poravnavi in stečaju sklenilo, da bo o neunovčenih sredstvih stečajnega dolžnika odločilo s posebnim sklepom, je namreč odločilo tudi, da morebitna ostala sredstva (ki niso bila unovčena v stečaju in ki tudi ne bodo predmet sklepa o neunovčenih sredstvih stečajnega dolžnika) pripadajo Občini, katere pravna naslednica je prav toženka.
odlog izvršbe – odlog izvršbe na predlog upnika – nadaljevanje odložene izvršbe pred pretekom časa
Upnik mora v predlogu za predčasno nadaljevanje odložene izvršbe na stopnji verjetnosti izkazati, da so prenehali razlogi za odlog, v primeru, ko je bila izvršba odložena na predlog dolžnika ali tretjega. Ko pa je bila odložena na predlog upnika, za njeno nadaljevanje, če se še ni začela opravljati, zadošča neobrazložen upnikov predlog, če se je izvršba že začela opravljati, pa se sme predčasno nadaljevati le, kadar dolžnik temu ne nasprotuje.
USTAVNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – RAZLASTITEV – NEPRAVDNO PRAVO
VSL0084044
URS člen 69. ZUreP-1 člen 105, 105/1, 105/2. ZPP člen 314, 325.
razlastitev – odškodnina – določitev vrednosti nepremičnine – dejanska raba – prostorski plan – stavbno zemljišče – zamuda – stroški postopka – substančna odškodnina – odškodnina za stranske stroške – dopolnilna sodba – delni sklep – končni sklep
V primeru, če je bila škoda razlaščencu povzročena z dopustnim ravnanjem, torej s pravnomočno odločbo o razlastitvi, je razlastitveni upravičenec z izpolnitvijo obveznosti plačila odškodnine prišel v zamudo najkasneje s pravnomočnostjo odločbe o razlastitvi.
stroški postopka – priznanje terjatve v stečajnem postopku – pripoznava tožbenega zahtevka – zavrženje tožbe – povrnitev pravdnih stroškov – uspeh v postopku
Ravnanje stečajnega upravitelja v stečajnem postopku, ki prizna terjatev, hkrati pa terjatve ne prereka nihče od upnikov, ima enake učinke kot pripoznava tožbenega zahtevka v pravdnem postopku in je zato gledano celovito oba postopka, treba šteti, da je tožeča stranka preko priznanja terjatve v stečajnem postopku z zahtevkom zoper toženko v tej pravdi uspela.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – VARSTVO POTROŠNIKOV – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083261
ZVKSES člen 20, 20/3, 20/5. ZPP člen 185.
prodajna pogodba – varstvo kupcev stanovanj – stvarne napake – odprava napak in drugi jamčevalni zahtevki – znižanje kupnine – zadržanje dela kupnine – sprememba tožbe
Toženec je na podlagi tretjega odstavka 20. člena ZVKSES lahko zadržal plačilo dela kupnine, dokler ni bila dokončno ugotovljena višina stroškov potrebnih za odpravo napak oziroma dokler se stranke ne bi dogovorile za višino znižanja kupnine zaradi neodpravljenih napak. V obravnavani zadevi je sodišče z izvedencem ugotovilo vrednost neodpravljenih napak. Te napake so bile ocenjene na manj kot je znašala zadržana kupnina, zato je toženec razliko dolžan tožeči stranki povrniti.
sklep o začetku stečajnega postopka - pritožba dolžnika/predlagatelja - procesna legitimacija za vložitev pritožbe - stranka predhodnega postopka
Stranka predhodnega postopka je tudi predlagatelj postopka (v konkretnem primeru dolžnik oziroma zanj njegov zakoniti zastopnik - direktor oziroma poslovodja), zato je tudi upravičen vložiti pritožbo zoper sklep o začetku stečajnega postopka.
ZZZDR člen 10b, 211. ZFPPIPP člen 55, 55-2, 123a, 123a/4, 126, 126/1, 234, 235, 235/1, 235/3, 239, 239/2, 239/5, 383, 383/1, 383/2, 383/3, 383/4, 383/5. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-10.
postopek osebnega stečaja - predlog za začetek postopka osebnega stečaja - predlog upnika - interes dolžnika, da predlogu nasprotuje - pritožba - skrbnik za poseben primer - pritožba pooblaščenca - pravočasen ugovor zoper predlog - narok za začetek stečajnega postopka - sodelovanje v kontradiktornem postopku - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Če dolžnik ne vloži sam predloga za začetek postopka osebnega stečaja, je v primeru, če predlaga stečaj njegov upnik, praviloma interes dolžnika, da predlogu nasprotuje. V tem smislu je tudi pritožba, ki jo je za dolžnika vložil skrbnik za poseben primer, dovoljena.
Sodišče prve stopnje bi moralo po izdaji sklepa o nadaljevanju postopka pretehtati, ali je v korist ali v škodo dolžnika, da je zoper predlog za začetek postopka osebnega stečaja že vložil pravočasen ugovor, česar ni storilo oziroma tega v razlogih sklepa ni obrazložilo. Dejstvo pa je, da je dolžniku v korist, če predlogu pravočasno ugovarja, ker si s tem zagotovi sodelovanje v kontradiktornem postopku in s tem možnost, da je slišan. Sicer pa mora sodišče o vsaki vlogi stranke odločiti.
OBLIGACIJSKO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0071084
ZOR člen 210, 213. OZ člen 190. ZZZDR člen 59, 59/2. ZPP člen 319, 319/3.
vlaganje v nepremičnino tretjega – povrnitev vlaganj – obligacijski zahtevek – neupravičena pridobitev – obogatitveni princip – ugovor zastaranja – prehod koristi od vlaganj – izselitev iz stanovanja – obseg skupnega premoženja – določitev deležev na skupnem premoženju – predhodno vprašanje – procesno pobotanje – korist od brezplačne souporabe nepremičnine – sklepčnost pobotnega ugovora – začetek teka zakonskih zamudnih obresti
Tožnikov zahtevek je obogatitvene narave. Iz naslova vlaganj v nepremičnino tožencev uveljavlja plačilo za povečanje vrednosti njihove nepremičnine. Pravilna uporaba 210. člena ZOR narekuje, da je treba v primeru, ko je oseba, ki je vlagala v tujo nepremičnino, imela tudi koristi od te nepremičnine (v obravnavani zadevi njena brezplačna souporaba za bivanje), vrednost te koristi odšteti od povečane vrednosti nepremičnine zaradi izvršenih vlaganj. V obsegu te dosežene koristi namreč ni mogoče govoriti o prikrajšanju, kar pomeni, da je tožnikov verzijski zahtevek lahko utemeljen le v delu, v katerem povečanje vrednosti nepremičnine zaradi tožnikovih vlaganj presega njegovo korist od souporabe te nepremičnine.
DEDNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0071066
ZD člen 28, 28/1, 28/5. ZZZDR člen 12. ZPP člen 185, 185/7.
ugotovitev obstoja terjatve do zapuščine – prikrajšanje nujnega deleža – darilo v zadnjem letu pred zapustnikovo smrtjo – oporočno razpolaganje – obračunska vrednost zapuščine – vrednost daril – nedovoljeno razpolaganje z deležem na skupnem premoženju – nepremičnina kot skupno premoženje – obstoj zunajzakonske skupnosti – pravni interes za ugotovitveno tožbo – sklepčnost tožbe – sprememba tožba – sklep o dovolitvi spremembe tožbe
Pred ugotavljanjem, ali in za koliko je tožničin nujni delež prikrajšan, je treba vrednost nujnega deleža najprej izračunati, podlaga za izračun pa je obračunska vrednost zapuščine (prvi odstavek 28. člena ZD). V skladu s petim odstavkom istega člena je treba dodati tudi vrednost daril, ki jih je zapustnik v zadnjem letu svojega življenja dal drugim osebam, ki niso zakoniti dediči, razen običajnih manjših daril. V konkretnem primeru je pravno pomembno tudi, da je tožnica hkrati trdila, da je zapustnik s tem, ko je podaril kupnino za nepremičnino in prodal osebno vozilo, nedovoljeno razpolagal z njenim deležem na skupnem premoženju, kar je bilo med strankama sporno. Tožnici v takih okoliščinah ni mogoče odreči interesa za ugotovitev višine njene terjatve do zapuščine, ker je od tega odvisna tudi vrednost daril, ki se bo prištela k vrednosti zapuščine, da se bo lahko ugotovila vrednost nujnega deleža, posledično pa tudi njegovo morebitno prikrajšanje.
KZ-1 člen 61, 62, 62/2. ZFPPIPP člen 21, 353, 382, 383, 383/2, 383/2-3, 386, 408, 408/2, 408/2-2.
pogojna obsodba – poseben pogoj v pogojni obsodbi – preklic pogojne obsodbe zaradi neizpolnitve naloženih obveznosti – osebni stečaj – omejitev poslovne sposobnosti stečajnega dolžnika – povrnitev škode, povzročene s kaznivim dejanjem – terjatve, za katere učinkuje odpust obveznosti – znesek minimalne plače – roki za preklic pogojne obsodbe
Obsojencu je zaradi uvedbe postopka osebnega stečaja začasno onemogočena izpolnitev posebnega pogoja zunaj stečajnega postopka, zato je sodišče prve stopnje zmotno štelo, da bi obsojenec kljub temu posebni pogoj lahko vsaj delno izpolnil. Stečajni postopek predstavlja začasno oviro za izpolnitev posebnega pogoja s strani obsojenca. Odpust terjatev v stečajnem postopku ne učinkuje za povrnitev škode, povzročene s kaznivim dejanjem, zato bo obsojeni posebni pogoj dolžan izpolniti po zaključku stečajnega postopka.
trditveno in dokazno breme – listine – predložitev listin
Prvo sodišče ni bilo dolžno opravljati poizvedb pri B. d. o. o., saj tožena stranka ni izkazala, da sama ni mogla predložiti te listine, ki naj bi dokazovala plačilo 5.000,00 EUR. Po naravi stvari je dokaz o plačilu na bančni račun gospodarske družbe listina o izvršenem plačilnem prometu. Če tožena stranka trdi, da naj bi bilo izvršeno nakazilo 5.000,00 EUR, bi o tem prometu nujno obstajala listina, ki bi jo morala sama predložiti sodišču.
Tretji odstavek 202. člena ZP-1 med drugim določa, da je denar, ki se pridobi s prodajo odvzetih predmetov, prihodek države. Pritožnik zato neutemeljeno uveljavlja, da bi sodišče prve stopnje od ugotovljenih stroškov odvoza vozila, hrambe vozila in prodaje odvzetega vozila v skupnem znesku 466,16 EUR moralo odbiti znesek kupnine za vozilo.
ZKP člen 92, 92/2, 95, 95/1, 95/4. Sodni red člen 130.
stroški kazenskega postopka – predlog za oprostitev povrnitve stroškov kazenskega postopka – rok za vložitev predloga – pravni pouk
Ni pravilno stališče sodišča prve stopnje, da bi moral obsojeni poravnati stroške kazenskega postopka znotraj rokov, ki so mu bili določeni v sklepu o stroških. Sodni red v členih 123 do 133 določa, kako sodišče postopa v primeru, ko nastanejo stroški postopka. V 130. členu Sodnega reda je določeno, da sodišče odredi izterjavo stroškov, ki so bili začasno izplačani iz sredstev za delo sodišča, in v odredbi določi tudi rok plačila, če ta še ni bil določen, izdela poziv za plačilo, v katerem navede številko računa, na katerega je potrebno nakazati navedeni znesek, ime sodišča in označbo, na katero zadevo se plačilo nanaša, in en izvod poziva pošlje dolžniku. Povratnica o prejemu poziva se vloži v spis. Določila Sodnega reda je treba upoštevati v povezavi z določili ZKP o stroških postopka, saj je z njimi določena izterjava kot tudi prisilna izterjava stroškov postopka. Tako je pritrditi pritožniku, da mu je bil osemdnevni rok za plačilo stroškov postopka dejansko določen šele v pozivu za njihovo plačilo. Ta rok se računa v skladu z določili ZKP o štetju rokov. Pravilno bi bilo, da bi tudi pravni pouk po četrtem odstavku 95. člena ZKP bil naveden v pozivu za plačilo z dne 10. 7. 2015, ki sklepu o stroških šele sledi in ki je ključen za odločitev sodišča, ali je obsojeni pravočasno uveljavljal pravico, da se ga oprosti povrnitve stroškov kazenskega postopka, odloži plačilo stroškov kazenskega postopka ali pa se mu dovoli, da jih povrne v obrokih.
ZD člen 210, 210/1, 213, 213/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
zapuščinski postopek – spor o obsegu zapuščine – prekinitev zapuščinske obravnave – izločitev dela zapuščine na podlagi skupnih vlaganj z zapustnikom – vračunanje darila v dedni delež obdarjenih sodedičev – napotitev na pravdo – manj verjetna pravica – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa zamolčalo konkretne dejanske in pravne okoliščine, ki so vplivale na njegovo presojo, da je manj verjetna pravica pritožnice. Utemeljen je zato pritožbeni očitek, da izpodbijanega sklepa v tem delu ni mogoče preizkusiti.