kršitev materialnih določb zakona – zastaranje pregona – pretrganje zastaranja – dejanje, ki meri na pregon – prekršek zoper varnost cestnega prometa – prekršek, ugotovljen s tehničnimi sredstvi
Določba tretjega stavka 42. člena ZP-1, se nanaša le na postopke o prekršku, ki so storjeni zoper varnost cestnega prometa, in ne velja za druge postopke o prekrških, ki so uvedeni zaradi kršitev s področja drugih predpisov.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSM0022754
OZ člen 619, 289. ZPP člen 286b, 286b/1.
pogodba o delu - kooperacijska pogodba - odložni pogoj - plačilo podizvajalcu po prejemu plačila od naročnika - takojšnje grajanje procesnih kršitev
Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo materialno pravo in ocenilo, da ima sklenjena kooperacijska pogodba pravno naravo pogodbe o delu oziroma podjemne pogodbe po 619. členu OZ. Tožnik se je namreč kot podjemnik zavezal opraviti določen posel (oprava strojnih uslug), toženec kot naročnik pa se je zavezal, da bo tožniku plačal za opravljeno delo.
- Tak dogovor med tožencem kot izvajalcem in tožnikom kot podizvajalcem, da bodo dela plačana podizvajalcu potem, ko se bo izvajalec poplačal pri naročniku, je zgolj zavezoval podizvajalca, da počaka določen primeren čas, po poteku katerega šele lahko zahteva plačilo dogovorjene cene za opravljano delo od izvajalca – neodvisno od tega, ali je bil izvajalec poplačan od naročnika ali ne.
- Sodišče druge stopnje soglaša z nadaljnjim prvostopenjskim zaključkom iz točke 12 obrazložitve sodbe, da je najkasneje takrat, ko je jasno, da se pogoj ne bo uresničil (oziroma po poteku razumnega in primernega roka), treba šteti, kot da čas izpolnitve oziroma rok ni določen (289. člen OZ), zaradi česar upnik (podizvajalec) pridobi pravico zahtevati takojšnjo izpolnitev.
ZDR-1 člen 6, 6/6, 83, 83/4, 86, 86/2, 89, 89/1, 89/1-1. ZDR člen 81, 81/4.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - zdravstveno stanje - neenaka obravnava - diskriminacija
ZDR-1 v primeru individualne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ne nalaga delodajalcu uporabe kriterijev, tudi če gre za odpoved enemu izmed več izvajalcev na enakih delovnih mestih. Delodajalec pa je pri izbiri (če kriteriji za izbiro niso določeni že v zanj veljavni kolektivni pogodbi) omejen z določbo četrtega odstavka 83. člena ZDR-1, ki določa, da je redna ali izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razlogov iz 6. člena tega zakona neveljavna. Po prvem odstavku 6. člena ZDR-1 je prepovedana diskriminacija delavca tudi v zvezi s prenehanjem pogodbe o zaposlitvi. Delodajalec je dolžan delavcu v zvezi s prenehanjem pogodbe o zaposlitvi zagotavljati enako obravnavo, med drugim tudi ne glede na njegovo zdravstveno stanje. Dejanski razlog, da je tožena stranka odpovedala pogodbo o zaposlitvi ravno tožniku, pa je bil v tem, da je bil tožnik dalj časa odsoten zaradi bolniškega staleža. Zato za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka podala tožniku iz poslovnega razloga, ni obstajal utemeljen razlog po 1. alineji prvega odstavka 89. člena člena ZDR-1 in je izpodbijana odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita, kot je pravilno presodilo sodišče prve stopnje.
Ker je v postopku za odpoved najemne pogodbe, ki je bila sklenjena za nedoločen čas, sodišče prve stopnje temu ugodilo in je že med pravdo najemna pogodba prenehala, tožena stranka pa je ugovarjala izpraznitvi z novim dogovorom med pravdnima strankama, je treba ugotoviti, kaj je bilo dogovorjeno. Če ni prišlo do novacije oziroma do drugačnega dogovora v zvezi z najemno pogodbo, ni mogoče le delno ugoditi izpraznitvenemu zahtevku.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – zamudna sodba – nedovoljen pritožbeni razlog – zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
S predlogom za vpogled v nov dokaz, pritožnik uveljavlja pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Iz tega pritožbenega razloga pa se zamudna sodba ne more izpodbijati.
oprostitev plačila sodne takse – odločba Ustavnega sodišča – plačilo sodne takse kot procesna predpostavka za izvedbo postopka ali opravo dejanja, v postopkih, za katere se uporablja ZPP – stranka ni prejemnica denarne socialne pomoči na podlagi odločbe pristojnega organa in ne izpolnjuje zakonskih pogojev zanjo – občutno zmanjšana sredstva za preživljanje – pravni standard občutnega zmanjšanja sredstev – dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka
Toženka prejema mesečno pokojnino, ki za 7,58 EUR presega dvakratnik minimalnega dohodka. Vendar bi bili njeni prejemki ob plačilu mesečnih obrokov za dolžno sodno takso za pritožbo, ki jih je določilo prvostopenjsko sodišče, pod zneskom dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, s tem pa bi bila sredstva toženke za preživljanje občutno zmanjšana.
negatorna tožba – vznemirjanje lastninske pravice – zaščita pred vznemirjanjem
Iz ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je tožena stranka brez dovoljenja posegla v nepremičnine tožeče stranke z zgraditvijo nadstreška, položitvijo tlakovcev ter z dograditvijo dela nakladalne rampe. Ob takih posegih tožene stranke je dokazno breme, da je imela soglasje za take posege, na toženi stranki. Tožena stranka tega dokaznega bremena ni zmogla, saj ustnega soglasja takratnega direktorja tožeče stranke ni dokazala, tako da je sodišče prve stopnje materialnopravno pravilno odločilo, ko je ugodilo tožbenemu zahtevku.
OBLIGACIJSKO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0071084
ZOR člen 210, 213. OZ člen 190. ZZZDR člen 59, 59/2. ZPP člen 319, 319/3.
vlaganje v nepremičnino tretjega – povrnitev vlaganj – obligacijski zahtevek – neupravičena pridobitev – obogatitveni princip – ugovor zastaranja – prehod koristi od vlaganj – izselitev iz stanovanja – obseg skupnega premoženja – določitev deležev na skupnem premoženju – predhodno vprašanje – procesno pobotanje – korist od brezplačne souporabe nepremičnine – sklepčnost pobotnega ugovora – začetek teka zakonskih zamudnih obresti
Tožnikov zahtevek je obogatitvene narave. Iz naslova vlaganj v nepremičnino tožencev uveljavlja plačilo za povečanje vrednosti njihove nepremičnine. Pravilna uporaba 210. člena ZOR narekuje, da je treba v primeru, ko je oseba, ki je vlagala v tujo nepremičnino, imela tudi koristi od te nepremičnine (v obravnavani zadevi njena brezplačna souporaba za bivanje), vrednost te koristi odšteti od povečane vrednosti nepremičnine zaradi izvršenih vlaganj. V obsegu te dosežene koristi namreč ni mogoče govoriti o prikrajšanju, kar pomeni, da je tožnikov verzijski zahtevek lahko utemeljen le v delu, v katerem povečanje vrednosti nepremičnine zaradi tožnikovih vlaganj presega njegovo korist od souporabe te nepremičnine.
Tožnikov interes za tožbo res ne bi bil vprašljiv, če ne bi umaknil dajatvenega dela zahtevka, vendar ga je, in to zaradi izpolnitve. Pravni interes za ugotovitveno tožbo je procesna predpostavka, ki mora obstajati ves čas postopka, tudi še v trenutku zaključka glavne obravnave.
Falsa nominatio non nocet. Če se sklep imenuje sodba, še ne pomeni, da je napačen. Napačno poimenovanje sodne odločbe ni v ničemer vplivalo na pravilnost in zakonitost odločitve.
Terjatev na podlagi vzajemno neizpolnjenih dvostranskih pogodb se v stečajnem postopku ne prijavlja.
Pritožbene navedbe, ki nekaj trditev vzetih iz enega in drugih iz drugega sklopa ponujajo kot trditveno podlago, ki da pred sodiščem prve stopnje s strani nasprotne stranke sploh naj ne bi bila prerekana, pomenijo le nepošteno uporabo pravic po ZPP in s tem kršitev 9. člena ZPP; konkretno določbe 212. člena ZPP, po katerem mora stranka določno navajati dejstva in dokaze v prid svojemu zahtevku ali kot obrambo pred zahtevkom nasprotnika.
Ker po Pogodbi za A. solidarnost partnerjev ni izrecno izključena, je pravno nepomembno, ali je izročitev bančne garancije deljiva ali nedeljiva obveznost, saj so v obeh primerih uporabljiva pravila o solidarnih obveznostih dolžnikov.
ZKP člen 92, 92/2, 95, 95/1, 95/4. Sodni red člen 130.
stroški kazenskega postopka – predlog za oprostitev povrnitve stroškov kazenskega postopka – rok za vložitev predloga – pravni pouk
Ni pravilno stališče sodišča prve stopnje, da bi moral obsojeni poravnati stroške kazenskega postopka znotraj rokov, ki so mu bili določeni v sklepu o stroških. Sodni red v členih 123 do 133 določa, kako sodišče postopa v primeru, ko nastanejo stroški postopka. V 130. členu Sodnega reda je določeno, da sodišče odredi izterjavo stroškov, ki so bili začasno izplačani iz sredstev za delo sodišča, in v odredbi določi tudi rok plačila, če ta še ni bil določen, izdela poziv za plačilo, v katerem navede številko računa, na katerega je potrebno nakazati navedeni znesek, ime sodišča in označbo, na katero zadevo se plačilo nanaša, in en izvod poziva pošlje dolžniku. Povratnica o prejemu poziva se vloži v spis. Določila Sodnega reda je treba upoštevati v povezavi z določili ZKP o stroških postopka, saj je z njimi določena izterjava kot tudi prisilna izterjava stroškov postopka. Tako je pritrditi pritožniku, da mu je bil osemdnevni rok za plačilo stroškov postopka dejansko določen šele v pozivu za njihovo plačilo. Ta rok se računa v skladu z določili ZKP o štetju rokov. Pravilno bi bilo, da bi tudi pravni pouk po četrtem odstavku 95. člena ZKP bil naveden v pozivu za plačilo z dne 10. 7. 2015, ki sklepu o stroških šele sledi in ki je ključen za odločitev sodišča, ali je obsojeni pravočasno uveljavljal pravico, da se ga oprosti povrnitve stroškov kazenskega postopka, odloži plačilo stroškov kazenskega postopka ali pa se mu dovoli, da jih povrne v obrokih.
ZIZ člen 270, 270/3, 272, 272/2, 272/3. ZPP člen 425, 426, 428, 428/2.
spor zaradi motenja posesti – zavarovanje nedenarne terjatve – ureditvena začasna odredba – pogoji za izdajo začasne odredbe – obstoj terjatve –nenadomestljiva ali težko nadomestljiva škoda – sila
Stranka lahko z regulacijsko začasno odredbo uspe le, kadar je takšno začasno varstvo nujno, da kasnejše sodno varstvo zaradi nastanka nenadomestljive škode oziroma hudega nasilja ne bi ostalo brez pomena.
predlog za nadaljevanje izvršbe z novim upnikom – sprememba upnika – sklep o prenosu terjatve – odlog izvršbe na predlog tretjega – preuranjenost odločitve
Tretji v pritožbi utemeljeno opozarja, da je sodišče prve stopnje spregledalo, da je tretji v vlogi z dne 15. 5. 2015, v kateri je navedel, da je na podlagi sklepa Okrajnega sodišča v Radovljici z dne 15. 4. 2015 o prenosu terjatve, ki jo ima dolžnik (v predmetnem postopku upnik) do svojega dolžnika D. D. na tretjega, izterjavo katere uveljavlja upnik v predmetnem izvršilnem postopku, dobil pravico od dolžnika zahtevati plačilo zneska, navedenega v sklepu o prenosu, ter s tem stopil v položaj upnika, po vsebini podal predlog za spremembo upnika po tretjem odstavku 24. člena ZIZ.
Drugačna ureditev tega področja pa velja na področju finančnih zavarovanj, kjer posebna pravila temeljijo na Direktivi 2002/49/ES in določbah Zakona o finančnih zavarovanjih (v nadaljevanju: ZFZ). ZFZ določa posebna pravila, ki veljajo za finančna zavarovanja terjatev, sklenjena med določenimi subjekti na finančnih trgih (prvi odstavek 1. člena ZFZ). Finančna zavarovanja so torej določena po subjektih (2. člen ZFZ) in predmetu (3. člen ZFZ), pri čemer pri ureditvi finančnih zavarovanj v ospredje stopa položaj upnika, pravni položaj dolžnika pa je mogoče varovati z drugimi sredstvi.
pogodba o poslovnem sodelovanju - plačilo za opravljanje storitev - izpolnjevanje pogodbenih obveznosti - bolezen izvajalca storitev - nespremenjen obseg dela
Zaključek sodišča prve stopnje, da je bolezen direktorice tožeče stranke sicer predstavljala oviro za mobilnost direktorice, nikakor pa ta bolezen direktorici tožeče stranke ni onemogočala, da ne bi redno in v skladu s pogodbo izpolnjevala sprejetih pogodbenih obveznosti
odgovornost zakoncev v zvezi s skupnim premoženjem – dedovanje – odgovornost dediča za zapustnikove dolgove
Ker je toženec poravnal zapustničine dolgove v vrednosti podedovanega premoženja je njegov ugovor, da tožeči stranki ne dolguje ničesar, utemeljen in je odločitev sodišča prve stopnje, ko je ugodilo tožbenemu zahtevku, materialnopravno napačna.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - pravnomočno odločeno
Glede sodne takse je bilo za pritožbo že pravnomočno odločeno. Sodišče lahko pri odločanju o predlogu za oprostitev sodne takse, če ugotovi, da so za to izpolnjeni pogoji, stranki plačilo sodne takse tudi odloži – tudi če stranka odloga ne predlaga. V predmetni zadevi je tako že bilo odločeno o oprostitvi, odlogu ali obročnem odplačilu sodne takse.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0077973
ZFPPIPP člen 217. ZPP člen 8, 212, 355. OZ člen 270, 270/1.
pobotanje – stečaj – prisilna poravnava – izrek sodbe – zmotna uporaba materialnega prava – trditveno in dokazno breme – pogodbena kazen – zamuda
V primeru, če sodišče presodi, da terjatev obstaja, ugotovi višino terjatve upnika/tožeče stranke, ki je obstajala na dan začetka prisilne poravnave nad dolžnikom/toženo stranko ter ji naloži plačilo terjatve v deležu, rokih in z obrestmi, določenimi v potrjeni prisilni poravnavi.
Sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevek, kolikor presega procent plačila iz potrjene prisilne poravnave. Moralo pa bi najprej presojati, ali terjatev tožeče stranke obstoji in v kakšni višini (napaka v korakih). Ker tega ni storilo, je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084035
OZ člen 165, 174, 182, 299, 299/1, 299/2.
prometna nesreča - odškodnina za nepremoženjsko škodo - odškodnina za premoženjsko škodo - bodoča škoda - nova škoda - predvidljivost nastanka škode - zmanjšanje pokojnine - telesne bolečine - zmanjšanje življenjske aktivnosti -stroški tuje nege in pomoči - povrnitev potrebnih stroškov v zvezi z zdravljenjem - - posttravmatska artroza - tek zamudnih obresti - zapadlost terjatve - zamuda - navadno sosporništvo
Temeljna lastnost bodoče škode je v njeni predvidljivosti ob koncu glavne obravnave. Za to škodo se šteje, da je bila zajeta v znesku odškodnine, prisojene s sodbo ali dogovorjene z izvensodno poravnavo. Za novo škodo pa je značilno, da je v vzročni zvezi s škodnim dogodkom, da presega škodo, znano ob izdaji sodbe oz. ob sklepanju izvensodne poravnave, in da je ni bilo mogoče pričakovati kot gotove po normalnem teku stvari.
Zapadlost terjatve in zamuda nista identična pravna pojma. Zapadlost terjatve je upravičenje zahtevati izpolnitev obveznosti. Pri odškodninskih terjatvah nastane z dnem nastanka škode. Zamudne obresti pa ne gredo od zapadlosti zahtevka, temveč od nastanka zamude.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSM0022744
SZ-1 člen 103, 103/3, 112, 112/3, 112/4. ZFPPIPP člen 386, 386/1. ZPP člen 77, 77/2.
najemna pogodba - odpoved - osebni stečaj najemnika
Toženec je fizična oseba, kar pomeni, da z uvedbo osebnega stečaja ni prenehal obstajati. Še vedno je procesno sposoben, njegova poslovna sposobnost je iz razloga, ker je v osebnem stečaju zgolj omejena.